V našem prejšnjem članku smo raziskali, kako lahko ponovno razmišljanje o gradbenih potrebah – izpodbijanje predpostavk o tem, kaj gradimo in zakaj – znatno zmanjša pretok materialov in energije v celotnem življenjskem ciklu stavb. Na podlagi gradiva za usposabljanje, razvitega v projektu TOP CLeveR za gradbene strokovnjake, ta članek razpravo še bolj popelje naprej s poudarkom na tem, kako lahko pametne izbire oblikovanja znatno zmanjšajo pretok virov, kar izboljša trajnost, ne da bi pri tem ogrozili učinkovitost ali zadovoljstvo uporabnikov.
Eno najmočnejših orodij za zmanjšanje porabe virov je dobro oblikovanje. Za to je treba v najzgodnejših fazah oblikovanja upoštevati več meril, vključno z obliko, nujnostjo površinskih obdelav, večnamenskimi elementi ali sodelovanjem uporabnikov.
Strukture, učinkovite z viri
Navdih iz narave, ki teži k doseganju največjega učinka z minimalnim vložkom, se lahko naučimo optimizirati način uporabe materialov. Vzemimo za primer satovje – strukturo, ki so jo oblikovale čebele z uporabo najmanjše količine voska za ustvarjanje največje trdnosti. V gradbeništvu se to načelo prevede v oblikovanje gradbenih konstrukcij, ki niso prevelike, a so še vedno robustne in skladne s predpisi.
Z natančno izbiro konstrukcijskih sistemov lahko oblikovalci zmanjšajo porabo materiala, hkrati pa še vedno izpolnjujejo zahteve glede učinkovitosti. Optimizacija razmerja med razponom in debelino tal ali sten lahko na primer zagotovi konstrukcijsko učinkovitost z zmanjšano količino materiala. Te prilagoditve, čeprav subtilne, v merilu bistveno vplivajo.
Učinkovitost oblike, velikosti in prostora
Oblika, velikost in tipologija konstrukcije lahko pomembno vplivajo na porabo materiala in energetsko učinkovitost. Velikost in površino je treba vedno prilagoditi dejanskim potrebam projekta. Prevelika stavba pomeni neupravičeno povpraševanje po materialih in energiji.
V urbanem merilu lahko izbira učinkovitejše tipologije, npr. vrstne hiše namesto samostojnih hiš, zmanjša površino zunanjih sten na stanovanje, kar vodi do boljše energetske učinkovitosti in manjše porabe materiala. Podobno lahko izogibanje kompleksnim podzemnim strukturam, kot je podzemna garaža, znatno zmanjša potrebo po podpornih zidovih.
Dokazano je, da kompaktnost stavb zmanjša porabo materiala in energije za do 20 odstotkov – seveda je treba doseči ravnovesje z zahtevami po naravni osvetlitvi in prezračevanju. Poleg kompaktne oblike stavbe lahko oblikovalci izboljšajo učinkovitost tudi z odpravo premalo izkoriščenih površin znotraj stavbe, z optimizacijo tlorisne površine in prostorske razporeditve. Celo višino stropov je mogoče natančno prilagoditi, da se ohrani prostorska kakovost, hkrati pa se zmanjša količina potrebnih gradbenih materialov. Nekatere oblike stavb so same po sebi bolj odporne na seizmične, podnebne ali vetrne obremenitve – pri njihovi uporabi se prilagoditev tem okoljskim pogojem doseže z manj materiala.
Poenostavitev površinskih obdelav
Ali potrebujemo dekorativne obloge, nepotrebne ometne obloge ali več plasti obdelav? Čeprav obdelave pogosto služijo estetskim ali zaščitnim funkcijam, bi morali oblikovalci kritično oceniti njihovo nujnost. Poenostavitev površin lahko zniža stroške, zmanjša vgrajeni ogljik in olajša prihodnje vzdrževanje.
Sprejemanje participativnega oblikovanja
Sodelovanje uporabnikov med fazo načrtovanja pomaga ustvariti prostore, ki bolje odražajo dejanske potrebe. Zgodnja vključitev končnih uporabnikov zmanjša verjetnost sprememb in s tem prepreči dodatno uporabo virov. Oblikovanje za večfunkcionalnost
Ko lahko posamezna komponenta služi več kot enemu namenu, se potreba po dodatnih materialih ustrezno zmanjša. Streha, opremljena s sončnimi strešniki, na primer deluje kot zaščita pred vremenskimi vplivi in vir obnovljive energije. Zelene strehe podobno ponujajo toplotno in zvočno izolacijo, upravljanje meteorne vode in večjo biotsko raznovrstnost, vse hkrati.
Ko učinkovitost upoštevamo že od samega začetka in zgoraj navedene dejavnike, lahko zmanjšamo porabo materialov in energije v stavbi – ne le med gradnjo, temveč skozi celotno njeno življenjsko dobo.
TOP CLeveR (Training and Outreach Programmes for a Circular and Level(s) based Revolution) is a LIFE project aimed at equipping construction professionals and workers with the skills needed to address life cycle carbon challenges and the circular approach throughout a building’s life cycle. TOP CLeveR also supports the implementation of the Level(s) Framework by all actors in the value chain. Read more about the project here.
The project has received funding from the European Union’s LIFE22-CET program under Grant Agreement No 101121073.