Najbolj trajnostna stavba je tista, ki že obstaja

Krožno gospodarstvo obrača scenarij našega starega modela »uporabi in zavrzi« s poudarkom na trajnosti, regeneraciji virov in odpravljanju odpadkov. In to je zelo uporabno tudi v gradbeni industriji! V tehničnem ciklu krožnega gospodarstva se izdelki in materiali ohranjajo s ponovno uporabo, popravilom in recikliranjem. Medtem biološki cikel varno vrača biorazgradljive materiale nazaj v naravo. Gradbeni sektor je velik porabnik virov in pomemben vir odpadkov, zaradi česar je glavna tarča krožnih rešitev: gradnja za dolgo življenjsko dobo, prilagodljivost in recikliranje – in na splošno obravnavanje stavb kot »bank materialov«, ki ohranjajo vire za prihodnjo uporabo. Ta članek obravnava pristop ponovnega razmisleka o naših gradbenih potrebah in temelji na učnem gradivu, razvitem v projektu TOP CLeveR za gradbene strokovnjake.

Krožno gospodarstvo pridobiva globalni zagon, v skladu z glavnimi sporazumi, kot sta 2030 Agenda for Sustainable Development in Paris Agreement on Climate Change ter New Urban Agenda. V EU si pobude, kot so Europe 2020 Strategy, Circular Economy Action Plan, European Green Deal in različni zakonodajni ukrepi (kot sta Waste Directive in Eco-design Directive), prizadevajo za izboljšanje učinkovitosti virov, zmanjšanje odpadkov in povečanje konkurenčnosti. Poleg tega se razvijajo mednarodni in evropski tehnični standardi za usmerjanje krožnih praks (npr. ISO/TC 323, CEN/TC 350/SC1). Okviri, kot je ReSOLVE (Regenerate, Share, Optimise, Re-circulate, Virtualise, Exchange), podpirajo trajnostne poslovne ukrepe, medtem ko orodja, kot sta Life Cycle Analysis (LCA) in material passports, pomagajo meriti in spremljati vpliv materialov na okolje skozi celoten njihov življenjski cikel.

Eden od pristopov v okviru krožnega gospodarstva je zmanjšanje pretoka virov. Druge strategije krožnega gospodarstva vključujejo upočasnitev pretoka virov s podaljšanjem življenjske dobe izdelkov in zapiranjem zank virov s ponovno uporabo.

Kako je mogoče zmanjšati pretoke virov?

Enako učinkovitost je mogoče doseči z manjšo uporabo virov, če ponovno premislimo o svojih gradbenih potrebah, ocenimo nujnost novogradnje in kadar koli je to mogoče – uporabimo obstoječe strukture namesto novogradnje. Pri odločitvi za novogradnjo je koristno stavbe načrtovati tako, da varčno porabljajo vire in jih z učinkovito gradnjo čim bolj zmanjšajo. Slednja dva pristopa bosta kmalu tema drugega članka.

Ponovni razmislek o gradbenih potrebah vključuje optimizacijo uporabe obstoječih struktur in prevpraševanje nujnosti novogradnje z:

dajanjem prednosti sanaciji stavb in prilagodljivi ponovni uporabi pred rušenjem (in kar najboljšim izkoriščanjem obstoječih elementov)
maksimiranjem uporabe obstoječih stavb in prostora, vključno z urbanim polnilom in vertikalnimi razširitvami.
povečanjem povprečne intenzivnosti rabe prostora z uporabo zapuščenih stavb ali intenzivnejšo uporabo stavb čez dan

Zadostnost bi morala biti eno od vodilnih načel, kot je razvidno iz spodnje slike.

Pomembno pa je omeniti, da prilagodljiva ponovna uporaba praznih stavb pogosto zahteva zamenjave in prenove, kar nujno poveča emisije ogljika. Na primer, njihova energetska prenova je pogosto bistvena za zmanjšanje obratovalnih emisij ogljika. Vendar so emisije ogljika energetsko prenovljenih stavb še vedno približno 85 % nižje kot pri novogradnjah. Tudi ko strukturne prenove vključujejo večje spremembe – kot je dodajanje notranjih sten ali posodobitev fasad – raziskave kažejo, da je mogoče emisije ogljika še vedno zmanjšati za 50 % ali več v primerjavi z gradnjo povsem novih struktur.

Primeri najboljših praks za prilagodljivo ponovno uporabo vključujejo dve prazni poslovni stavbi v Dublinu, ki sta bili preurejeni v 86 enot socialnih stanovanj, da bi zagotovili domove za več kot 200 ljudi. Štirinadstropne stavbe so bile razširjene na pet nadstropij z dodatkom sodobnih ogrevalnih in prezračevalnih sistemov, ki jih napajajo sončne celice. Dosegli so 62-odstotno zmanjšanje emisij ogljika v celotni življenjski dobi (WLC) v primerjavi z novo stavbo podobnega tipa.

Dober primer za povečanje intenzivnosti rabe prostora je belgijski projekt 1Toit2Ages (1Roof2Ages), medgeneracijski program souporabe stanovanj, ki starejšim, ki imajo v svojih domovih neizkoriščen prostor, omogoča, da gostijo študente. Program se je začel leta 2009 v Bruslju in se leta 2012 razširil na Valonijo. Omogočil je že več kot 5200 povezav med starejšimi, ki ponujajo svoje domove, in študenti, ki potrebujejo stanovanje.

Kot je razvidno iz zgornjih primerov, ukrepi zadostne porabe ne le pomagajo zmanjšati porabo materialov in energije (ter zmanjšati emisije), temveč tudi zmanjšajo pritisk na zemljiške vire. Poleg tega podpirajo socialne cilje, kot sta zmanjšanje pomanjkanja stanovanj in znižanje stroškov infrastrukture za lokalne oblasti.

TOP CLeveR (Programi usposabljanja in ozaveščanja za krožno in LEVELs revolucijo) je projekt LIFE, katerega cilj je opremiti gradbene strokovnjake in delavce z veščinami, potrebnimi za reševanje izzivov ogljika v življenjskem ciklu in krožnega pristopa skozi celoten življenjski cikel stavbe. TOP CLeveR podpira tudi izvajanje ogrodja(Level(s)) s strani vseh akterjev v vrednostni verigi.

Preberite več o projektu

Projekt je prejel sredstva iz programa Evropske unije LIFE22-CET v okviru sporazuma o dodelitvi nepovratnih sredstev št. 101121073.