- Lokacija: Zavod za gradbeništvo Slovenije (ZAG), Dimičeva ulica 12, Ljubljana
- Datum: 6. november 2025
V okviru 9. trajnostne konference, ki jo je organiziralo Združenje za trajnostno gradnjo GBC Slovenija v sodelovanju z Zavodom za gradbeništvo Slovenije (ZAG), so se strokovnjaki z različnih področij zbrali, da bi razpravljali o prihodnosti gradbeništva v kontekstu ničelnih emisij ogljika, trajnostne miselnosti, digitalnih podatkovnih orodij in pripravljenosti na podnebne spremembe.
Dogodek je otvoril dr. Iztok Kamenski, predsednik UO GBC Slovenija, z uvodnim nagovorom , v katerem je poudaril pomen sodelovanja med znanostjo, gospodarstvom in politiko pri doseganju ciljev podnebne nevtralnosti. Sledila je delavnica “Trajnostna miselnost in baza podatkov za ničelne emisije ogljika in pripravljenost na podnebne spremembe”, kjer so predavatelji osvetlili ključne izzive in priložnosti v prehodu k nizkoogljični gradnji.
Ključne vsebine in prispevki predavateljev
dr. Iztok Kamenski, predsednik UO GBC Slovenija,
Je predstavil ugotovitve iz projekta Building Life Capacity Building, pri čemer je izpostavil, da je v regionalnem prostoru najpomembnejše načelo, ki ga je treba upoštevati pri razvoju politik trajnostnega grajenega okolja, zdravje, sledita pa mu voda in krožnost, ki sta tesno povezani z odpornostjo.
V nadaljevanju je predstavil ključne trende in rezultate analiz s področja financ in podatkov, ki predstavljata dva od petih stebrov projekta:
- Finančni modeli in spodbude so prepoznani kot osrednji ukrep za podporo projektom z ničelnimi emisijami ogljika in odpornostjo.
- Smernice za preverjanje klimatskih tveganj so med najbolj izvedljivimi in pomembnimi ukrepi z možnostjo hitre implementacije.
- Proračunske smernice potrjujejo potrebo po vzpostavitvi uradnih finančnih okvirjev za zelene projekte.
- Povezava ESG poročanja z energetsko učinkovitostjo in odpornostjo stavb je ključna za uskladitev z regulativo in tržnimi pričakovanji.
- Kapacitete za tehnično-finančno analizo ostajajo dolgoročna prioriteta za stabilno izvajanje trajnostnih projektov.
Na področju podatkov so bili med drugim predstavljeni izsledki, da je najvišja kombinirana vrednost (7,60) dosežena pri ukrepu zagotavljanja orodij za merjenje in primerjavo učinkovitosti stavb, medtem ko je kot najpomembnejša ocenjena vzpostavitev podatkovnih baz in orodij za energetsko učinkovitost
dr. Alenka Mauko Pranjić (ZAG)
Predstavila je vlogo digitalnih potnih listov izdelkov (Digital Product Passport – DPP) v krožnem gospodarstvu. EU postopno uvaja strožje zahteve glede sledljivosti materialov in transparentnosti podatkov o izdelkih.
Digitalni potni list omogoča sledenje materialov skozi celoten življenjski cikel – od izvora do ponovne uporabe – ter vključuje podatke o sestavi, okoljskih vplivih in možnostih ponovne uporabe.
Dr. Alenka Mauko Pranjić je poudarila, da digitalizacija materialnih tokov ni le orodje za sledljivost, temveč ključni pogoj za prehod v krožno in nizkoogljično gradnjo.
Liina Länsiluoto (Green Building Council Finland)
V svojem predavanju je predstavila finski pristop k zmanjševanju emisij v gradbeništvu. Poudarila je, da se na ravni EU razprave še vedno osredotočajo predvsem na energetsko učinkovitost in proizvodnjo energije brez ogljika, medtem ko so na Finskem emisije iz energetskega sektorja že občutno zmanjšane – tudi zaradi razogljičenja daljinskega ogrevanja.
Fokus se tako vse bolj premika na nizkoogljično gradnjo in krožno gospodarstvo. Predstavila je tudi novo finsko zakonodajo, ki bo leta 2026 uvedla zavezujoče mejne vrednosti ogljičnega odtisa stavb – pomemben mejnik, ki bo služil kot zgled za druge evropske države.
Julie Železna (Czech Technical University in Prague)
V predstavitvi je poudarila ključne ovire pri izvajanju ocene ogljičnega odtisa življenjskega cikla (LCA), med drugim:
- pomanjkanje nacionalne baze podatkov LCA,
- odsotnost usklajene metodologije,
- potrebo po močnejšem sodelovanju deležnikov in oblikovalcev politik.
Opisala je, kako so bile te izzive uspešno naslovili v okviru projekta INDICATE, kjer so razvili enotno metodologijo, nacionalno bazo podatkov in niz študij primerov.
Na koncu je predstavila priporočila, kako lahko druge države pospešijo izvajanje LCA in ogljičnega poročanja, skladno z zahtevami nove EPBD IV direktive.
izr. prof. dr. Marjana Šijanec Zavrl (GI ZRMK)
Predstavila je temo “Trajnostno poročanje in stavbe”, pri čemer je osvetlila vlogo ESG poročanja in nove evropske zakonodaje (CSRD in ESRS). Poudarila je, da stavbe z izkazanimi trajnostnimi lastnostmi pomembno prispevajo k zelenemu prehodu in izpolnjevanju ESG ciljev podjetij.
Predstavila je tudi orodje Level(s), ki omogoča zbiranje kakovostnih, preverljivih podatkov o stavbah in podpira skladnost z:
- EPBD (EU/2024/1275) – opredelitev ogljičnega odtisa stavbe,
- EU taksonomijo (DNSH načelo),
- merili za zeleno javno naročanje (ZeJN).
Sklepne ugotovitve
Konferenca je ponovno potrdila, da je prihodnost gradbeništva v Sloveniji in EU neločljivo povezana z digitalizacijo, podatkovno transparentnostjo in krožnimi praksami.
Povezovanje strokovnega znanja, izmenjava izkušenj med državami in implementacija evropskih orodij, kot so LCA, DPP, Level(s), bodo ključni dejavniki pri doseganju ničelnih emisij ogljika in uresničevanju ciljev zelenega prehoda.
Zahvaljujemo se vsem predavateljem, partnerjem in udeležencem za njihovo strokovnost, energijo in prispevek k skupni viziji – ustvarjanju trajnostnega, podatkovno podprtega in podnebno odpornega grajenega okolja prihodnosti.
Ogled prispevka: 9. Trajnostna konferenca – 2.del TOP CLeveR
Utrinek iz dogodka
Galerija slik
