Petek, 18. december 2020, on-line strokovno srečanje
Ljubljana, 31. decembra 2020: Slovensko združenje za trajnostno gradnjo GBC Slovenija je sredi decembra v sodelovanju z Zbornico za poslovanje z nepremičninami (ZPN) organiziralo še zadnje letošnje strokovno srečanje, tokrat na temo kakovostnega bivanja v večstanovanjskih zgradbah. Spletnega seminarja se je udeležilo 110 arhitektov, projektantov in upravnikov večstanovanjskih stavb, uvodoma pa jih je kot častni gost nagovoril Robert Rožac, državni sekretar na Ministrstvu za okolje in prostor. Izvedbo projekta izobraževanja sta sofinancirala Eko sklad in MOP s sredstvi Sklada za podnebne spremembe, podprla pa so ga tudi podjetja JUB, Knauf Insulation, Bureau Veritas, Greening, Xella porobeton in Lunos.
Predsednik UO združenja dr. Iztok Kamenski je v svojem nagovoru najprej pozdravil vse udeležence ter izpostavil aktivnosti GBC Slovenija v minulem letu. Slovensko združenje za trajnostno gradnjo je v letu 2020 organiziralo vrsto odmevnih dogodkov, ki so bili izjemno dobro obiskani, hkrati pa je začelo sodelovati tudi na mednarodnih srečanjih, kjer širi glas o dobri strokovni praksi v Sloveniji. Za podporo pri izvedbi spletnega seminarja se je Kamenski zahvalil sodelujočim podjetjem, ki spodbujajo trajnostni pristop h gradnji objektov, ter predavateljem s Fakultete za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani (FGG) ter Fakultete za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije Univerze na Primorskem (UP FAMNIT), ki so na srečanju sodelovali s svojimi predstavitvami.
Državni sekretar Robert Rožac iz MOP je poudaril, da je tema o kakovostnem bivanju v večstanovanjskih stavbah v trenutnih razmerah pandemije še posebej aktualna, saj večina ljudi zaradi varovanja zdravja večino svojega časa preživi doma. V stanovanjih tako opravljamo delo in učenje na daljavo, zato je ena od prednostnih nalog dvig kakovosti bivanja v stanovanjskih, še posebej pa v večstanovanjskih stavbah. Poudaril je, da se na MOP s tem področjem intenzivno ukvarjajo že več let, pri tem pa imajo veliko podporo zainteresirane javnosti. Tako na eni strani nastajajo normativni predpisi, kot so zakoni, uredbe, pravilniki in tehnične smernice, programi in strategije ter programski in akcijski dokumenti, na drugi strani pa še smernice, priporočila in tudi finančne spodbude. Tema hkrati sovpada tudi s prizadevanji in cilji ministrstva, da pripravi nove zakone s področja urejanja prostora in graditve stanovanj. Tako so v zaključni fazi priprave stanovanjski, gradbeni in zakon o urejanju prostora. Pred kratkim so na MOP spremenili tudi novelo uredbe o posegih v prostor, hkrati pa prenavljajo še strateški prostorski dokument – strategijo prostorskega razvoja Slovenije do leta 2050. S temi dokumenti uvajajo tudi mednarodne trajnostne politike, ki so eden od pomembnih ciljev za vse akterje, ki delujejo v gradbenem sektorju. Stavbe namreč spadajo med večje porabnike naravnih virov, kot sta prostor in energija, zato so trajnostni pristopi pomembni tako pri načrtovanju novih kot tudi pri prenovi obstoječih stanovanjskih stavb, saj lahko prispevajo k bolj smotrni rabi energije in že izrabljenega prostora. Izziv pri tem je združitev trajnostnih vidikov gradnje, upoštevanje predpisov, uporaba novih materialov in načinov gradnje, da lahko ob najmanjši porabi energije pri gradnji ter pozneje še pri vzdrževanju in uporabi objekta uporabnikom zagotovimo kakovostno bivanje. Tak pristop zahteva interdisciplinarnost vseh udeležencev, ki morajo zagotoviti kakovostne arhitekturne in inženirske rešitve z veliko ponudbo različnih tipov stanovanj, pri tem pa uveljavljati tudi nove pristope pri načrtovanju skupnih prostorov in zagotavljanju zadostne količine zelenih površin. Posebno skrb je tako treba namenjati tudi dobri osvetlitvi, uporabi primernih trajnostnih gradbenih materialov, uporabi novih materialov in novim tehnikam gradnje ob spoštovanju načela krožnega gospodarstva, ne nazadnje pa tudi novim pristopom v upravljanju, kot je oblikovanje skupnosti v večstanovanjskih stavbah. Ta oblika je z inženirskega vidika sicer nevidna, vendar je za kakovost bivanja zelo pomembna. Rezultat vseh teh pristopov je kakovost bivalnih prostorov ter dolga življenjska doba stavbe ob ekonomsko ugodnih stroških obratovanja in vzdrževanja ter posledično ohranjanje vrednosti nepremičnine. Rožac je še opozoril, da se v zadnjem času pri nas gradi nekaj izjemno kakovostnih objektov, žal pa je še vedno veliko takih, kjer je faktor pozidanosti izredno velik: ”Okoli stavb praktično ni nobenih zelenih površin, objekti imajo premajhne balkone ali terase, te pa velikokrat mejijo neposredno na ulico ali na cesto. Premajhni so tudi razmiki med stavbami, objekte, ki so v celoti zgrajeni iz armiranega betona, pa se oglašuje kot nadstandard. Taki gradbeno-inženirski objekti žal ne upoštevajo celovito vseh spoznanj stroke, da bi lahko nekoč postali prijeten dom za uporabnike.”