Sporočilo za javnost – Energijsko učinkoviti ovoji stavb

Iztok Kamenski Uncategorized @sl

Delavnica za izvajalce – pravilna izvedba fasadnih sistemov

Ljubljana, 28. septembra 2020:

V prostorih JUB Akademije je 11 in 25. septembra 2020 potekala strokovna delavnica na temo pravilne izvedbe fasadnih ovojev, ki jo je organiziralo Združenje za trajnostno gradnjo GBC Slovenija ob podpori MOP in Eko sklada. Namenjena je bila izvajalcem – fasaderjem, ki so poleg teoretičnih znanj pridobili tudi vrsto koristnih nasvetov za pravilno vgradnjo ter sanacijo poškodb na fasadnih ovojih objektov. GBC Slovenija si namreč prizadeva z ozaveščanjem izvajalcev izpostaviti pomen pravilne vgradnje izolacijskih materialov, sistemov za pritrjevanje izolacijskega materiala ter pravilne izdelave različnih zaključnih slojev, vključno z izvedbo transparentnih delov fasad. Pri tem so se fasaderji seznanili tudi z detajli in najpogostejšimi napakami, ki jih na trgu zaznavajo proizvajalci gradbenih materialov. Na delavnici so obravnavali tudi aktualne pozive Eko sklada, ki so trenutno v veljavi, ter predstavili pogoje, ki jim morajo za pridobitev subvencije slediti vlagatelji. K sodelovanju pri izvedbi programa ZERO 500 so povabili vse prisotne fasaderje, ki bodo v okviru Eko sklada skupaj z energetskimi svetovalci iz mreže ENSVET sodelovali pri izvajanju teh ukrepov.

Slovensko združenje za trajnostno gradnjo (Green Building Council Slovenia) spodbuja načrtovanje in gradnjo objektov na temeljih trajnostnega razvoja, pri tem pa v procese vključuje vse deležnike ter podpira izmenjavo znanj med strokovnjaki, o dosežkih pa seznanja tudi širšo javnost. ”Gradbeni sektor je za doseganje globalnih ciljev pri blaženju podnebnih sprememb ključen in se mora nujno preoblikovati v bolj trajnostno smer,” poudarja predsednik UO združenja dr. Iztok Kamenski. ”Stavbe so namreč povezane z velikimi okoljskimi obremenitvami ter sodijo med največje porabnike virov – vanje je vgrajenih kar polovica vseh pridobljenih materialov in energije, vode pa porabijo približno eno tretjino. Zato v združenju nenehno izvajamo predstavitve tako za izvajalce kot tudi investitorje ter druge deležnike, med njimi lastnike, nepremičninske posrednike in upravnike, ki morajo razumeti potrebo po izvajanju energetskih sanacij stavb. Da pa bi sploh lahko ocenili naložbo in rezultate, morajo biti ob osnovnih kazalnikih trajnostne gradnje vzpostavljeni kriteriji za odločanje glede investicij, pa tudi izbor sistemov in izvajalcev. V Sloveniji si na osnovi kazalnikov trajnosti Level’s, katerih uvedbo pričakujemo v naslednjem letu, prizadevamo investitorjem in podjetjem zagotoviti harmoniziran okvir poročanja, ki bo usklajen po vsej Evropi. Želimo si uvedbo skupne evropske metodologije, da bi lahko z ustreznimi gradbenimi materiali, ki bodo ustrezali celotni življenjski dobi stavbe, kmalu tudi pri nas gradili trajnostna mesta.”

Kakšen mora biti toplotni ovoj stavbe?

Ovoj stavbe tvorijo temelji, vkopane stene, fasadni zidovi, stavbo pohištvo in streha. Toplotni ovoj mora objektu nuditi zaščito skozi vse leto, hkrati pa ščititi konstrukcijo pred zunanjimi vplivi in propadanjem. V primerjavi z neizoliranim objektom lahko uporabnik na letni ravni prihrani celo do 40 % stroškov za ogrevanje ali prezračevanje. Temperatura v objektu mora biti zaradi dobre akumulacije energije konstantna in ne sme preveč nihati. Pravilna zaščita fasadnega ovoja mora preprečevati tudi nastanek toplotnih mostov, ki povzročajo nastanek plesni in alg na zidnih površinah. Pravilno izdelan toplotni ovoj prispeva tudi k varovanju okolja in nudi uporabnikom ustrezno protihrupno zaščito, s svojo zunanjo podobo pa daje objektu tudi estetsko vrednost.

Predpisana toplotna prevodnost (λ) fasadnega ovoja se po trajnostnih kriterijih giblje v vrednostih med 0,021 do 0,040 W/mK; nižja je njena vrednost, boljši toplotni izolator je material. Prav tako je pomembna toplotna prehodnost konstrukcije (U), njena vrednost pa pove, koliko energije prehaja skoznjo in kakšen bo odziv stavbe na temperaturne razlike (zahteva Eko sklada – 0,23 W/m²K). Poleg teh je potrebno meriti tudi vrednosti vlage v zraku, ki prehaja skozi fasado. Paroprepustnost merimo s faktorjem difuzijske upornosti (µ) – manjša je njena vrednost, lažje skozi ovoj prehaja vodna para. Pri zelo visoki vlažnosti se hitreje razvijajo plesni, bakterije in mikroorganizmi, pri nizki pa se v prostoru povečuje vsebnost prahu.

Pri gradnji in sanaciji fasade so izjemno pomembni njeni konstrukcijski deli, potrebna je ustrezna priprava zidne podlage, pravilno lepljenje izolacijske obloge, sidranje in vgradnja fasadnih profilov. Posebej natančna mora biti vgradnja in obdelava oken, pozornost pa mora izvajalec ob upoštevanju različnih raztezkov posvetiti tudi stikom različnih materialov. Kamenski je v svojem predavanju na vrsti primerov izvajalce opozoril na najpogostejše napake pri obdelavi ali sanaciji toplotnih ovojev, ki jih zaznavajo v družbi JUB pri izvedbah fasad, in dodal, kako pomembna je pravočasna sanacija razpok in poškodb, saj to vpliva na življenjsko dobo fasade ter investitorju pomembno znižuje stroške njenega vzdrževanja. Poškodbe lahko povzročijo trajnejšo degradacijo in s tem višje stroške sanacije. Osredotočil se je še na nepravilno vgradnjo stika toplotne izolacije z napuščem, podzidkov s kapilarno vlago ter slabim stikom s keramičnimi oblogami. Fasaderjem je predstavil tudi trende v gradbeništvu, kot so projektiranje v BIM, 3D printanje stavb, toplotne meritve s termovizijo ter uporaba dronov za nadzor gradnje iz zraka in z njim uveljavljanja garancij za izvedbo fasad. Zasebni investitorji vse bolj upoštevajo kriterije trajnostne gradnje, še posebej zaradi vremenskih vplivov, ki postajajo vse bolj ekstremni.

Peter Bandelj iz družbe Alukönig Stahl se je v svojem predavanju osredotočil na transparentne ovoje stavb, kot so okna in vrata ter steklene fasadne zasteklitve, ki pri neustrezni izvedbi lahko predstavljajo velike obremenitve fasadnih ovojev. Poleg lastnosti posameznih elementov je predstavil tudi lastnosti materialov, iz katerih so izdelana okna in vrata (les, aluminij in PVC), pri tem pa izpostavil potrebne predpriprave ter principe in faze vgradnje. Ti elementi morajo namreč poleg toplotne zaščite in toplotne izolativnosti objektu nuditi tudi ustrezno zvočno in protivlomno zaščito ter ob ustreznem tesnjenju ščititi objekt pred vremenskimi vplivi in sončnim sevanjem. Dodal je še, da so potrebe po novih strokovnjakih v gradbeništvu, kot so fasadni inženirji, ki se ukvarjajo samo s transparentnimi deli stavb, v Evropi vedno večje, saj njihov nadzor zagotavlja večjo kakovost gradnje.

Domen Ivanšek je predstavil izdelke iz kamene volne, ki jih izdelujejo v škofjeloški družbi Knauf Insulation. Fasaderjem je podrobno predstavil plošče in lamele iz kamene volne za kontaktne fasade ter pravilne načine njihove vgradnje, od lepljenja, sidranja in stikanja do obdelave detajlov in špalet. Udeležencem je predstavil tudi novosti, ki jih prinašajo gradbene smernice in se nanašajo na negorljive požarne pasove, ki jih v Knauf Insulationu rešujejo z novimi izolacijskimi ploščami iz kamene volne. V sklepnem delu je fasaderjem predstavil še njihov lastni sistem z negorljivimi, površinsko obdelanimi lamelami, ki za lepljenje na strope garaž ne potrebujejo površinske obdelave.

Miha Alič iz družbe Leskovec je fasaderjem predstavil pravilne pristope pri sidranju različnih fasadnih izolacijskih materialov in zatem še praktično prikazal postopek vrtanja, nameščanja pritrdil ter uporabe najnovejših orodij, ki jih v podjetju priporočajo za kakovostno izvedbo sidranja na različno visokih objektih. Predstavil jim je možnosti površinskega ter poglobljenega pritrjevanja z vgradnjo različnih pritrdil ter opozoril na težave pri vrtanju pri tankoslojnih fasadah. Izračun števila sider, ki jih bodo potrebovali za kvadratni meter površine, ter sistem pritrjevanja bo odvisen od lokacije samega objekta, še posebej, če je izpostavljen velikim vetrnim obremenitvam (tri različne cone v Sloveniji), ter seveda izbire samega izolacijskega materiala (kamena volna, porobeton ali EPS), ki ga je potrebno z izbiro ustreznih sider pravilno vpeti v fasadni ovoj.

Eko sklad, Slovenski okoljski javni sklad je za toplotno izolacijo fasad za novogradnje in za povečanje energijske učinkovitosti starejših individualnih in večstanovanjskih stavb pripravil vrsto pobud, pri čemer mora biti toplotna izolacija fasade izvedena s preizkušenim fasadnim sistemom ali pa z dodatno toplotno izolacijo ob izpolnjevanju pogojev, ki jih predpisujejo. Investitor mora običajno že med samo gradnjo poskrbeti za dokazila v obliki fotografij, ki so dodatek tehnični dokumentaciji z navedbo vrste, debeline, toplotne prevodnosti in površine vgrajene toplotne izolacije oz. fasadnega sistema, na podlagi katere lahko pridobi subvencijo.

Tako so na primer občanom namenjeni pozivi 74SUB-OB19 za fasadne ovoje eno- in dvo-stanovanjskih objektov, kjer je vlogo potrebno oddati na Eko sklad po zaključku del, za starejše tri- ali večstanovanjske bloke pa je odprt poziv 67SUB-OBPO19, ki pa je namenjen tudi pravnim osebam. Kot je pojasnila Maja Vrezovnik, ta zahteva še pripravo projekta izvedenih del, ustrezen nadzor nad gradnjo ter pripravo vse ustrezne dokumentacije, vlogo pa je na okoljski javni sklad potrebno oddati še pred zaključkom izvedbe del. Pred začetkom del morajo vlogo oddati interesenti za izgradnjo skoraj nič energijskih stavb, za katero je odprt poziv 73SUB-sNESOB19. Eko sklad bo s pozivoma 65OB19 in 56PO16 v jesenskem času ponudil tudi spodbude fizičnim in pravnim osebam v obliki kreditov.

Najnovejši Javni poziv ZERO 500, ki ga je Sabina Rajšelj v imenu Eko sklada na tej strokovni delavnici prvič predstavila, je namenjen le socialno šibkim občanom za zmanjševanje energetske revščine. Javni poziv ZERO500 se izvaja v okviru Programa ZERO500, ki je financiran s sredstvi Kohezijskega sklada. Predmet javnega poziva so nepovratne finančne spodbude za socialno šibke občane za energetsko prenovo njihovih stavb. Spodbude lahko koristijo za investicije v ukrepe večje energetske učinkovitosti v eno- ali dvo-stanovanjske stavbe, zgrajene pred letom 1968, na poziv pa se lahko prijavijo vsi polnoletni državljani s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji. Vlagatelji morajo živeti na naslovu stavbe, kjer se bo investicija izvajala, hkrati pa morajo biti lastniki ali solastniki stavbe vsaj do ene polovice ter v zadnjih 9 mesecih prejemniki denarne socialne pomoči ali varstvenega dodatka. Eko sklad želi tako povečati energijsko učinkovitost dotrajanih stavb pri socialno šibkih občanih ter ozaveščati občane o pomenu učinkovite rabe energije, hkrati pa izboljšati njihov socialni status in življenjske pogoje. Nepovratna finančna spodbuda bo lahko dodeljena za enega ali kombinacijo naslednjih ukrepov: toplotno izolacijo strehe in/ali stropa proti neogrevanemu prostoru; izolacijo zunanjih sten, vgradnjo energijsko učinkovitih oken ter druge energetsko varčne ukrepe .

Program ZERO 500 se bo izvajal do leta 2023, na voljo pa je 5 milijonov evrov iz Kohezijskega sklada. Letošnji poziv v višini 960.000 evrov je odprt še do 31. 12. 2020 oziroma do dodelitve razpoložljivih virov. Višina nepovratne finančne spodbude znaša 100 % upravičenih stroškov projekta, vendar lahko posamezni vlagatelj, ki izpolnjuje pogoje poziva, pridobi spodbudo do največ 9.620 evrov skupaj z davkom na dodano vrednost. Investicija se lahko začne izvajati šele po podpisu tripartitne pogodbe med vlagateljem, izvajalcem in Eko skladom.

Eko sklad želi na osnovi tega javnega poziva k sodelovanju privabiti tudi potencialne izvajalce za izvedbo fasad, ki bodo skupaj z energetskimi svetovalci iz mreže ENSVET sodelovali pri izvajanju teh ukrepov. Zato so prisotnim fasaderjem v JUB Akademiji tudi podrobno predstavili pogoje, način dela in pripravo zaključne dokumentacije z izjavami o lastnostih toplotne izolacije ali fasadnega sistema, dodatno pa jim bodo pravila in postopke, ki morajo biti izvedeni v šestih mesecih, predstavili še na posebej organiziranih informativnih delavnicah, ki jih bo organiziral Eko sklad.

Fotografije: arhiv GBC Slovenija

Več informacij
GBC Slovenija, dr. Iztok Kamenski, M: 041 716 845, E: iztok.kamenski@jub.si, www.gbc-slovenia.si

Galerija slik