5. konferenca trajnostne gradnje 15. – 16. oktober 2020

Slovensko združenje za trajnostno gradnjo GBC Slovenija je 15. in 16. oktobra ob desetletnici svojega delovanja organiziralo že 5. konferenco trajnostne gradnje, ki jo je 110 udeležencev zaradi zdravstvenih omejitev tokrat spremljalo na daljavo prek spleta.

Osrednja tema dvodnevne spletne konference je bila premišljeno načrtovanje ter izvajanje prenove objektov na trajnosten in okolju prijazen način, glavni poudarek pa na kakovostnih, zdravih in sodobnih trajnostnih stavbah, ki uporabnikom zagotavljajo večjo vrednost.

Častno pokroviteljstvo trajnostne konference sta prevzela predsednik Republike Slovenije Borut Pahor in Ministrstvo za okolje in prostor na čelu z ministrom Andrejem Vizjakom, ki je uvodoma tudi nagovoril udeležence e- konference. Izvedbo konference so podprli Eko sklad, Stanovanjski sklad RS in Borzen.

Predavanja so se vsebinsko nanašala na tri tematske sklope – trajnostno gradnjo in primere dobrih praks, kakovostno bivalno klimo ter sanacije objektov, ki sodijo pod spomeniško varstvo. V dveh dneh se je zvrstilo 17 predavateljev iz vrst raziskovalnih in znanstvenih institucij ter fakultet, svoje trajnostne rešitve pa so predstavila tudi podjetja, ki si pri nas prizadevajo k čim hitrejšemu prehodu gradbeništva v trajnostno gradnjo in zeleni prenovi gradbene panoge. (Kratke povzetke njihovih predavanj najdete v nadaljevanju)

Na 5. trajnostni konferenci so sodelovali: Zavod za gradbeništvo (ZAG), Gradbeni inštitut ZRMK, Zavod za varstvo kulturne dediščine (ZVKDS), fakulteta za arhitekturo (FA) in fakulteta za gradbeništvo in geodezijo (FGG) Univerze v Ljubljani, Stanovanjski sklad RS, Energetska agencija za Podravje (Energap) ter družbe JUB, Knauf Insulation, Xella porobeton, Wienerberger, Lunos, Eutrip in Fit media.

GBC Slovenija, Iztok Kamenski, predsednik UO

Dr. Iztok Kamenski, predsednik UO združenja GBC Slovenija, je ob odprtju konference pozdravil vse udeležence in predstavil glavne cilje, ki jim v Sloveniji sledimo na poti k trajnostni gradnji.

”Stavbe bomo morali graditi ali preoblikovati v trajnostne, gradbeni sektor, ki je med največjimi porabniki virov in energije, pa vključiti v doseganje ambicioznih ciljev, ki smo si jih v EU zastavili do leta 2030 in 2050. Pri tem bomo naslavljali vse deležnike v gradbeništvu, od arhitektov, projektantov, nadzornikov in izvajalcev, v procese pa vključevali tudi strokovnjake z drugih področij. Če je zdaj naša pozornost prvenstveno usmerjena v energetsko učinkovitost stavb, bomo morali v prihodnje več pozornosti namenjati tudi ugodju bivanja v stavbah in zdravim bivanjskim in delovnim okoljem, vse to pa je povezano prav z rabo virov ter izbiro gradbenih materialov in proizvodov, ki bodo vgrajeni v stavbe, ob zaključku življenjske dobe pa seveda tudi njihovi ponovni predelavi. Da je treba trajnostno gradnjo podpirati, poudarjajo tudi na Stanovanjskem skladu RS. Stavbe bo treba snovati in projektirati trajnostno, da se pomembno zmanjšajo njihovi vplivi na okolje. Materiale za gradnjo bo potrebno bolj pazljivo izbirati, izbira pa naj bo razpršena in prvenstveno iz lokalnih virov. Z razumevanjem teh pomembnih izhodišč bomo osredotočeni k doseganju trajnostnih ciljev pri gradnji in obnovi stavb, da bi tvorno pripomogli k občutno manjšemu obremenjevanju okolja.”

Za podporo pri delu združenja se je v nadaljevanju zahvalil Eko skladu ter MOP in ministru Vizjaku, saj so omogočili izvedbo vrste delavnic in strokovnih srečanj za strokovno javnost, kot so seminarji za arhitekte, projektante in izvajalce, ki so zaradi aktualnih vsebin in izhajanja iz prakse zelo dobro obiskani. Prav tako želi združenje s podporo MOP v prihodnje trajnostno gradnjo približati tudi mlajšim generacijam, konkretno dijakom srednjih gradbenih in storitvenih šol v Mariboru in Kranju.

MOP – mag. Andrej Vizjak

Nagovor ministra udeležencem

”Obstoječe gradnje moramo preoblikovati v trajnostne in takšne, ki bodo zadovoljevale spremenjene potrebe sodobnega človeka. Tega se zavedamo tudi v Vladi RS in v teh specifičnih časih ocenjujemo, da gradbeni sektor in trajnostna gradnja lahko pomembno pripomoreta k okrevanju slovenske ekonomije in gospodarstva.

Trajnostna gradnja nosi velik potencial za znatno zmanjšanje vplivov na okolje. Na ravni EU je gradbeni sektor odgovoren za porabo več kot 40 % vse energije, 36 % emisij CO₂, porabo 40 % vseh naravnih virov ter porabo 30 % vode. Ob koncu življenjskega cikla stavb gradnja v Evropi generira še okoli 30 % vseh odpadkov. Dolgoročna strategija razogličenja v Republiki Sloveniji je že v javni obravnavi, z njo pa ob upoštevanju interesov gradbenega sektorja naslavljamo izzive, zapisane v sporazumih za neto ničelne emisije do leta 2050. Ambiciozni cilji do leta 2030 predvidevajo kar 55-% znižanje emisij, kar k ukrepanju naslavlja vse sektorje, tudi gradbenega.

Na MOP smo v podporo krožnemu gospodarstvu že predlagali nekaj konkretnih sprememb predpisov. Doslej je bilo največ narejenega na področju energetske učinkovitosti stavb, pozornost pa je sedaj usmerjena tudi na varovanje virov, izboljšanje poznavanja materialov, sledljivosti materialov in sestavi gradbenih proizvodov, ki so trajno vgrajeni v stavbe. Smo torej pred izzivom, kako z manj snovi in energije narediti več, to, kar ostane kot odpadek, pa ponovno uporabiti kot proizvod.

Trenutno na MOP v okviru projekta CARE4CLIMATE izvajamo analizo okoljskih izjav na trgu z gradbenimi proizvodi, na podlagi evropskega okvirja pa se pripravljajo tudi kazalniki trajnostne gradnje, ki bodo obsegali vse vidike – energijo, ravnanje z viri, ravnanje z vodo, ugodnost bivanja, odpornost na podnebne razmere in upravljanje s stroški. Vse to bo vsebovano v okoljskih oznakah od 1 do 3, da bi nam podalo informacijo o energetski učinkovitosti gradbenih proizvodov in povzetek vseh vplivov gradbenih proizvodov na okolju v celotnem življenjskem ciklu, vključno z vplivi proizvodnega procesa in dobave osnovnih surovin.

Področje gradenj je tako poklicano k rešitvam na področju učinkovitejše, trajnostne gradnje, da bodo strokovne rešitve dolgoročno pozitivno vplivale tako na sektor kot gospodarstvo ter na okolje in življenje na tem našem planetu.

Želim vam čim več dobrih diskusij, uporabne zaključke in uspešno delo.”

Kratki povzetki predavanj obravnavanih tem:

Prezentacije 5 trajnostne konference