Prihodnost sanacij toplotnih ovojev večstanovanjskih objektov v Sloveniji – strokovni posvet v organizaciji GBC
Slovenija v prostorih JUB TRC
Galerija slik iz dogodka:
PREDSTAVITVE PREDAVANJ (PDF):
Otvoritveni nagovor GBC Slovenija, dr. Iztok Kamenski, predsednik UO GBC Slovenija
Specifike trajnostnih energetskih rešitev večstanovanjske gradnje, KNAUF Insulation d.o.o.
Balkoni pri toplotni sanaciji fasad, JUB d.o.o., Aleš Kovač, dipl.ing.gr.
EKO sklad in večstanovanjski objekti, EKO sklad, svetnik EKO sklada Luka Petkovšek
Kako se izogniti toplotnemu mostu pri dekorativni obdelavi fasadnih površin – Jubizol Decor, JUB d.o.o., dr. Iztok Kamenski
Na kaj moramo biti pozorni pri sidranju toplotnoizolacijskih sistemov, F. Leskovec d.o.o., Miha Alič
Inovativne zelene rešitve za ravne strehe Urbanscape, KNAUF Insulation d.o.o.
Samooskrba s sončno energijo na večstanovanjskih stavbah, GEN-I, Robert Jelenc, svetovalec uprave; Andrej Kogoj, skrbnik ključnih strank
Dol pri Ljubljani, 17. aprila 2019: JUB je sredi aprila v prostorih svojega Tehnološko raziskovalnega centra v Dolu pri Ljubljani gostil več kot 80 upravnikov večstanovanjskih objektov iz vse Slovenije, ki so se udeležili strokovnega posveta na temo sanacij toplotnih ovojev in z njimi povezanimi trajnostnimi energetskimi rešitvami.
V imenu organizatorja GBC Slovenija je udeležence posveta najprej pozdravil predsednik UO združenja Iztok Kamenski, predavanja pa so izvajali predstavniki uglednih in trajnostno usmerjenih podjetij JUB, Knauf Insulation, F. Leskovec, GEN-I Sonce in slovenskega Eko sklada.
Iztok Kamenski je uvodoma predstavil Slovensko združenje za trajnostno gradnjo – Green Building Council Slovenija, ki želi z svojimi prizadevanji in delom prispevati k razvoju na področjih trajnostne gradnje, trajnostnega razvoja ter upravljanja nepremičnin, kar vključuje tako načrtovanje stavb kot tudi njihovo gradnjo in uporabo.
Njegovo poslanstvo je namreč spodbujati in omogočati izmenjavo znanj med strokovnjaki, skrbeti za izobraževanje deležnikov in seznanjati širšo javnost o dosežkih in prihodnosti tega področja gradbeništva. Pri tem tesno sodeluje s pridruženimi inštituti – ZAG Ljubljana, Institut Jožef Stefan in Gradbeni inštitut ZRMK, pa tudi z Eko skladom, slovenskim okoljskim javnim skladom, saj želi trajnostna merila vključiti tako v zelena naročila kot tudi druge zahteve za pridobitev subvencij ali kreditov za okoljske naložbe. GBC Slovenija spodbuja trajnost tudi preko lokalnih energetskih agencij ter Konzorcija lokalnih energetskih agencij Slovenije, s svojimi člani pa se osredotoča zlasti na nove okvire trajnostnega razvoja LEVELs ter okoljski uspešnosti stavb, ki vključuje izboljšanje uporabe virov in merjenje vplivov stavb na okolje v njihovem celotnem življenjskem ciklu. Pri tem gre za spodbujanje rabe obnovljivih virov energije in uveljavljanje materialov z nižjimi emisijami, ki pomembno vplivajo na življenjsko dobo objektov. Ti vključujejo tudi kriterij vgrajene energije, ki je pri gradbenem materialu potrebna za njihov nastanek in uporabo, pa tudi učinkovito rabo surovin, ustrezno razgradnjo materialov ter upoštevanje potresne in požarne varnosti, saj gradnja brez upoštevanja teh meril ni trajnostna gradnja. Kamenski je predstavil tudi okoljsko označevanje izdelkov, podprto z ISO standardi, ki investitorjem omogoča prepoznavanje lastnosti materialov in izdelkov pred samo gradnjo.
Kako je mogoče doseči energetsko učinkovitost ovoja stavbe prek izolacijskih rešitev ter požarno varnih in zvočno izoliranih konstrukcij, je udeležencem predstavil Tomaž Dolenc iz škofjeloškega podjetja Knauf Insulation. Opozoril je na specifiko trajnostnih izolacijskih rešitev v večstanovanjskih objektih, katerih delež med stavbami pri nas znaša 18,5 odstotkov. V zadnjih petih letih je bilo pri nas skupno prenovljenih približno 2,5 milijonov kvadratnih metrov fasadnih površin, torej 500.000 kvadratnih metrov letno, pri čemer delež prenov stavbnega fonda znaša na letni ravni le 3,6 odstotkov. Opozoril je, da zatečeno stanje žal pogosto kaže na neusklajenost videza med posameznimi enotami na večstanovanjskih objektih ter tudi samih sosesk, vprašljiva je tudi protipotresna sanacija in izboljšanje požarne varnosti, pomanjkljivosti pa je najti tudi pri zvočni izolaciji objektov, vgradnji dvigal, osvetljevanju ter ureditvi skupnih prostorov. Vodilo za prihodnost je tako izboljšati energetsko bilanco večstanovanjskih stavb, izvesti protipotresno sanacijo in dvigniti kakovost bivanja in gradnje. Knauf Insulation na trgu ponuja tako izolacijske rešitve za toplotno, zvočno in požarno zaščito zunanjega ovoja objektov, ki vključuje fasade, poševne in ravne strehe ter talne konstrukcije proti hladnim prostorom, pa tudi izolacijske rešitve v notranjosti objektov, ki vključujejo talne konstrukcije ter stene med stanovanji. V nadaljevanju je predstavil tudi lastnosti in prednosti njihovih posameznih izdelkov in detajlov za vgradnjo.
Iztok Kamenski je v imenu družbe JUB predstavil novost – dekorativne tehnike za fasadne površine JUBIZOL Decor, ki jih je mogoče kot imitacije naravnih materialov uporabiti pri obdelavah zaključnih slojev. Investitorji jih že toplo pozdravljajo, saj so njihove želje pogosto usmerjene v unikaten videz zunanjosti stavb, pri čemer morajo zaključni sloji nuditi tudi kakovostno funkcionalno zaščito površine, materiali pa kljubovati vplivom iz okolja. Predstavil je tehnike, kot so Beton look (imitacija betona), Travertin (imitacija travertina), Wood (imitacija lesa), Panel stone (imitacija kamnitih panelov), Brick (imitacija opeke), Stone wall (imitacija prečnega skrilavca -kamniti zid), Natural stone (imitacija ploskovnega skrilavca –naravni kamen) in Bleščice (steklena zrna z odsevnim učinkom). Dekorativne tehnike je mogoče izvajati na zunanjih površinah, najprimernejše pa so fasadne površine, podzidki in vertikalne betonske površine, seveda pa je predhodno potrebno izvesti toplotno izolacijo in odpraviti toplotne mostove. Dekorativne tehnike, ki imitirajo naravne materiale, prinašajo investitorjem vrsto prednosti: hitrejša in cenejša izvedba, manjša obremenjenost nosilnosti podlage, zatesnjena in zaščitena površina pa je brez stikov, odprtin, špranj ali spojev, ki se jim pri vgradnji naravnih materialov ni mogoče izogniti. Dekorativne tehnike JUBIZOL Decor ohranjajo ali celo izboljšujejo ključne funkcionalne lastnosti samega fasadnega sistema oziroma zaključnega sloja, in za razliko od naravnih materialov ne omogočajo zastajanja vode, zračnih žepov, toplotnih mostov in podobnih pogojev za razvoj mikroorganizmov.
Lažje, cenejše in manj zahtevno bo tudi vzdrževanje, površine pa bodo bolj obstojne in trajne. O problematiki balkonov pri toplotni izolaciji fasad je udeležencem spregovoril Aleš Kovač iz JUB-a, ki je izpostavil vrsto dilem, s katerimi se soočajo upravitelji večstanovanjskih stavb: kje izvesti izolacijo – na spodnji ali zgornji strani balkona, ali je potrebno zapiranje parapetov ter kakšen način izvedbe je najbolj primeren. Opozoril je na probleme odvodnjavanja in zamakanja, tako pri odprtih balkonih kot pri pozidanih parapetih zaradi napačnih izvedb, ter na potrebne izračune temperaturnega koeficienta dolžinskega raztezka in raztezka fugirnih mas.
Upravljavci večstanovanjskih stavb morajo biti posebej pozorni na pripravo kakovostne projektne dokumentacije, ponujene sistemske tehnične rešitve, izbor kakovostnih materialov za vgradnjo, pri izbiri izvajalcev pa tudi na njihove kompetence, izkušnje in doslednost, zlasti pri izvedbi detajlov, ter ustrezno nego materialov po vgradnji. O pomenu sidranja toplotnoizolacijskih sistemov je udeležence seznanil Miha Alič iz podjetja F. Leskovec. Predstavil je načine sidranja, razlike med pritrdili in načine izvedbe sidranja fasadne opeke. Pri toplotnoizolacijskih sistemih je mehansko sidranje izolacije potrebno zaradi vetrne obremenitve ter teže fasadnega sistema, število sider na kvadratni meter pa določa lokacija in višina objekta, vetrna cona in debelina izolacije. Shemi sidranja sta prilagojeni bodisi pritrjevanju EPS-a ali pa pritrjevanju mineralne volne. Pri površinskem sidranju (udarnem in vijačnem) lahko nastanejo toplotni mostovi ter se na fasadah pojavljajo neželene pike, možno pa je tudi poglobljeno pritrjevanje s pritrdili in fasadnimi sidri za pritrjevanje obstoječe fasadne opeke.
Ravne strehe in zelene rešitve Urbanscape je predstavil Primož Bernard iz podjetja Knauf Insulation. Ravne strehe so pogosto izpostavljene velikim
temperaturnim ali drugim vremenskim obremenitvam, odvodnjavanje na njih pa je oteženo. Zaradi toplotnih izgub je potrebno streho izolirati, pri tem pa upoštevati klimatske pogoje ter vse gradbeno fizikalne vidike. Konstrukcije ravnih streh morajo zagotavljati vodotesnost, toplotno stabilnost, požarno odpornost, zvočno izolativnost, mehansko odpornost in odpornost na zunanje vplive. Odlično rešitev tako predstavlja topla zatesnjena ravna streha s kameno volno, ki nudi visoko toplotno, požarno in zvočno zaščito, zagotavlja učinkovito upravljanje s padavinsko vodo ter pohodnost za potrebe vzdrževanja, ponuja pa tudi možnost zazelenitve. Knauf Insulation te rešitve na trgu predstavlja pod blagovno znamko Urbanscape.
Robert Jelenc iz skupine GEN-I je predstavil projekt GEN-I Sonce, v katerem sodeluje že od samih začetkov, ko so na trgu začeli postavljati mikro sončne elektrarne za gospodinjstva. Prehod na obnovljivo, trajnostno, učinkovito in čisto energijo za vsakogar pomeni tudi novo paradigmo načrtovanja in upravljanja distribucijskega omrežja, samooskrbo za segmente gospodinjstev, poslovnih odjemalcev, večstanovanjskih objektov ter energetskih skupnosti. Doslej so zgradili že več kot 700 domačih sončnih elektrarn ter postavili prvo sončno elektrarno na večstanovanjski stavbi na Jesenicah, na hrvaškem trgu pa zgradili prvo sončno elektrarno na poslovnem objektu. Njihov skupni cilj je zelena transformacija, da bi s svojim znanjem in izdelki zagotovili povečanje samooskrbe z elektriko iz sonca, učinkovitejšo rabo energije, pametno upravljanje energije in izničenje ogljičnega odtisa pri porabi. Tudi stanovalci večstanovanjskega objekta tako lahko sodelujejo v samooskrbni shemi in s tem enakopravno pomagajo Sloveniji in svetu pri prehodu v brezogljično družbo, težave pa predstavljajo zlasti birokratski izzivi pri pripravi dokumentacije ter pridobivanju dovoljenj oziroma soglasij.
Luka Petkovšek, ki na Eko skladu že od začetka dodeljevanja nepovratnih finančnih spodbud skrbi za javne pozive za večstanovanjske stavbe, je predstavil aktualne možnosti financiranja skozi subvencije ali kredite, ki jih lahko koristijo lastniki v večstanovanjskih objektih preko slovenskega javnega okoljskega sklada. Predstavil je pogoje, ki jih razpiše Eko sklad pri pridobitvi subvencij za individualne ali skupne naložbe. Javni pozivi so objavljeni ločeno, da je povsem razumljivo, za katere vrste ukrepov pri prenovah stavb so sredstva namenjena. Pri enem od aktualnih javnih pozivov so upoštevane toplotna izolacija fasade, toplotna izolacija strehe ali stropa proti neogrevanemu prostoru, optimizacija sistema ogrevanja in obsežna energetska obnova. Za vsak posamezen ukrep so določeni tehnični pogoji, višina subvencije v odstotkih priznanih stroškov, za pridobitev pa je potrebno oddati vlogo pred pričetkom del, po zaključku naložbe pa poslati popolno zaključno dokumentacijo.
Foto: arhiv JUB
Več informacij: dr. Iztok Kamenski, predsednik GBC Slovenija, M: 041 716 845, E: iztok.kamenski@jub.si , www.jub.si