9. in 10. februar 2022, strokovno izobraževanje
V Ljubljani, 15. februarja 2022: Slovensko združenje za trajnostno gradnjo GBC Slovenija je minuli teden organiziralo dvodnevno strokovno srečanje, namenjeno predstavnikom inženirske in arhitekturne stroke s področja gradbeništva in urejanja prostora, upravnikom večstanovanjskih stavb ter drugim strokovnjakom, ki so upravljavsko, okoljsko ali ekonomsko vpeti v trajnostno gradnjo.
Tokrat so se posvetili tehničnim in zakonodajnim vidikom zunanjega toplotnega ovoja ter obnovljivim virom energije. Predavatelji so izpostavili pomembnost energijsko učinkovitih stavb in certificiranja fasadnih sistemov, predstavili prednosti trajnostnih izolacijskih materialov, zrakotesne izvedbe ovoja ter rešitve za izboljšanje energetske učinkovitosti ter toplotnega in zvočnega udobja vseh vrst stavb. Posvetili so se tudi požarni zaščiti objektov, ki ima lahko velik vpliv na življenje, zdravje in bivalno udobje ljudi v stavbah ali okoli njih.
Predavanja na to temo so prispevali predstavniki podjetij JUB, Knauf Insulation, Wienerberger in Xella porobeton, pravna strokovnjakinja iz Odvetniške pisarne Čuk Orel pa je podrobno predstavila nacionalne načrte in veljavno zakonodajo na področju energetske prenove stavb.
O izdelavi načrtov celovite ali delne energetske sanacije javnih objektov ter smiselnosti meritev je predavanje prispevala predstavnica Energetske agencije za Podravje (Energap), o energetski prenovi objektov kulturne dediščine pa konservatorska svetovalka Zavoda za varstvo kulturne dediščine. Slovenski okoljski javni sklad Eko sklad je predstavil razpisane ukrepe za leto 2022, predstavnik Zbornice za poslovanje z nepremičninami pri GZS pa spremembe stanovanjskega zakona na področju upravljanja.
O prednostih sončnih elektrarn ter toplotnih črpalk sta udeležence seznanila predstavnika Agencije za prestrukturiranje energetike in družbe Kronoterm, v okviru energetske prenove stavb pa je OZS opozorila tudi na pomembnost izbire kakovostnih izvajalcev fasaderskih del. Izobraževanje je potekalo prek spletne aplikacije ZOOM, projektantom in arhitektom iz vrst IZS in ZAPS pa sta zbornici za strokovno izpopolnjevanje dodelili kreditne točke.
“Slabo izolirane stavbe pomenijo izgubo energije in denarja za stroške obratovanja, zlasti ogrevanja in hlajenja in imajo zelo visok ogljični odtis”, je uvodoma poudaril dr. Iztok Kamenski, predsednik UO združenja. “Danes je energijsko potratnih kar 75 % stavb, po ocenah pa jih bo v letu 2050 od obstoječih v funkciji še vedno 80 %, kar bo vodilo tudi do znatnih stroškov energije za njihovo obratovanje.
Stavbe, ki energijo koristijo predvsem za ogrevanje in hlajenje, so že zdaj odgovorne za 36 % evropskih emisij CO₂. V EU smo se z zelenim dogovorom zavezali doseči podnebno nevtralnost Evrope do leta 2050, do leta 2030 pa naj bi izpuste zmanjšali za 55 % v primerjavi z letom 1990. Ker stavbe porabijo skoraj polovico vse energije in surovin, so ključne za doseganje cilja zmanjšanja emisij toplogrednih plinov. Gradbeni sektor zato nosi veliko odgovornost za trajnostne izboljšave pri gradnji stavb. Da bi uresničili evropske zaveze, bi morali v EU do leta 2030 korenito obnoviti kar 35 milijonov stavb, torej podvojiti letno število energetskih prenov obstoječega stavbnega fonda. Že od začetka leta 2021 velja, da bi morala biti vsaka novogradnja v Evropi skoraj nič energijska stavba, a se letno stavbni fond obnovi le za 0,6 %, novih, skoraj nič energijskih objektov pa je letno v povprečju le 0,2 %.”
Zakonodaja
Tudi Slovenija si je že prej določala cilje in jih februarja 2020 vnesla v strateški dokument NEPN (Celoviti nacionalni energetski in podnebni načrt Republike Slovenije), ki bo v letu 2023 deležen prenove. Za energetsko učinkovite stavbe si je zadala naslednje cilje: zmanjšanje emisij toplogrednih plinov v stavbah za vsaj 70 % glede na leto 2005, pri čemer naj bi delež obnovljivih virov energije v rabi energije v stavbah predstavljal vsaj 2/3. Ker so ti cilji izjemno pomembni, jih je zakonodajalec uvrstil tudi v Zakon o učinkoviti rabi energije (ZURE). To je prvi zakon, ki se je v celoti posvetil energetski učinkovitosti stavb in izhaja iz energetskega zakona, ki je do leta 2020 celovito urejal obsežno področje energetike. Slovenija si je zadala tudi cilj, da je treba letno prenoviti 3 % skupne neto tlorisne površine stavb v lasti ali uporabi ožjega javnega sektorja.
Marca 2021 je sprejela še en pomemben strateški dokument – Dolgoročno strategijo energetske prenove stavb do leta 2050, ki določa, da mora biti do leta 2050 energetsko prenovljenih 74 % enostanovanjskih in 91 % večstanovanjskih stavb. Pri tem se bo končna raba energije zmanjšala za 45 %, emisije CO₂ pa za skoraj 75 % glede na leto 2005.
Izjemno ambiciozni cilji nam kažejo usmeritev za prihodnost, vendar se zdi, da jih ne bo enostavno doseči, saj se zatika tako pri novih, skoraj nič energijskih stavbah kot tudi pri energetski prenovi obstoječega fonda stavb. Tako npr. ZURE predpisuje, da morajo biti vse nove stavbe, tako javne kot zasebne, skoraj ničenergijske (sNES), hkrati pa so še vedno v veljavi gradbeno tehnični predpisi (Pravilnik o učinkoviti rabi energije – PURES), ki določa tehnične zahteve za učinkovito rabo energije v stavbah ter metodologijo za izračun energijskih lastnosti stavbe. Pri energetski učinkovitosti stavb glavne izzive predstavljajo odločanje o načinu in obsegu prenove posameznih vrst stavb ter o virih njenega financiranja.
Slabo izolirane stavbe so energijsko potratne
V slabo izoliranih stavbah se uporabniki srečujejo s težavami, kot so temperaturna nihanja v prostoru, vlago in prekomernim hrupom, ki močno vplivajo na kakovost bivanja. Tudi alge, plesni in zbledeli barvni odtenki ter poškodbe na fasadi objektom po nepotrebnem znižujejo vrednost. Energijsko učinkovitost stavbe znižujejo še toplotni mostovi, ki slabšajo pogoje bivanja.
Neprimerni materiali ali neustrezna izvedba lahko privedejo do pospešenega propadanja fasade ter dodatnih stroškov za sanacijo, saj dotrajana fasada ne opravlja več svojih osnovnih funkcionalnosti. Fasadni ovoj lahko tako predstavlja od 30 do 50 % izgube energije, z energijsko potratnimi stavbami pa narašča tudi obremenjevanje okolja s prevelikimi izpusti toplogrednih plinov. Skupni dejavnik, ki omogoča prekomerno ohlajanje ali pregrevanje stavb z visoko porabo energije in nizko raven toplotnega udobja, je ovoj stavbe z nezadostno toplotno izolativnostjo.
Trajnostna stavba je stavba, kjer velja načelo skrbnega ravnanja z okoljem in ohranjanja naravnih virov. Gradnja in uporaba funkcionalno zasnovanega objekta mora biti ekonomična, energetsko učinkovita ter prijazna do uporabnika. Načrtovanje zdravih in trajnostnih stavb je celovit interdisciplinaren in integriran proces, ki mora vključevati vse strokovnjake, ki sodelujejo pri projektiranju in izbiri čim bolj trajnostnih rešitev.
Ovoj stavbe
Ovoj stavbe je zelo pomemben konstrukcijski element trajnostne gradnje, saj nam mora nuditi varnost, udobnost ter trajnost v smislu funkcionalnosti in estetskih lastnosti ter zagotavljati kakovost bivanja v dovolj dolgem časovnem obdobju. Ovoj je pri energetski učinkovitosti stavbe in njeni odpornosti ključen, saj ima velik vpliv na življenjsko dobo in dodano vrednost objekta.
Kritična mesta na ovoju stavbe so običajno na prebojih ovoja, na stikih fasadne stene s stavbnim pohištvom ter na stikih vkopane in fasadne stene, zato je tem detajlom treba posvetiti posebno pozornost. Pri načrtovanju fasade je prav tako treba upoštevati, kakšne bodo mehanske napetosti v fasadnem sistemu v času gradnje. Tudi izolativni materiali se zaradi temperaturnih razlik hitreje krčijo ali raztezajo, kar lahko brez dodatne zaščite privede do neljubih poškodb fasade.
Posledice napačne izvedbe so na temnejših fasadnih površinah še bolj očitne in se lahko pojavijo že v nekaj letih. Če stiki izolacije niso ustrezno izdelani, lahko pride do pojava gub ali mikro razpok po celotni površini ter posledično do vdora vode. Tudi napake pri detajlih so na temnejših fasadah bolj izpostavljene. Te imajo praviloma krajšo življenjsko dobo, saj se v primerjavi s svetlejšimi hitreje in močneje segrevajo, materiali pa hitreje starajo. Izbira temnejših odtenkov zato zahteva posebno obravnavo ter primerne tehnične rešitve.
Fasadni sistem sestoji iz osnovnih komponent: izolacijske plošče, lepila za izolacijo, osnovnega ometa, armirne mrežice, osnovnega premaza in dekorativnega ometa. Izolacije se razlikujejo glede na namen uporabe, toplotno prevodnost, tlačno trdnost in celično strukturo. Podlage za fasado so različne: beton, votla ali polna opeka, opažni zidaki (ICF), porobeton, OSB ter cementnovlaknene ali lesenovlaknene plošče.
Vsak del ovoja stavbe sestoji iz enega ali več slojev materialov, ki morajo na objektu delovati kot usklajena celota. Ovoj stavbe mora zadostiti številnim funkcionalnim zahtevam, kot so mehanska stabilnost, vodotesnost in zrakotesnost, ohranjanje toplote, preprečevanje kondenzacije, zvočna izolativnost in požarna zaščita, hkrati pa zagotavljati možnost vzdrževanja in obnove. Za večino teh funkcij obstajajo standardi, s katerimi proizvajalci dokazujejo lastnosti vgrajenega izdelka ali sistema.
Evropski ocenjevalni dokument EAD označuje fasadne sisteme kot gradbeni sistem, sestavljen iz toplotnoizolacijskega proizvoda, ki je nalepljen na zunanje gradbene elemente stavbe in prekrit z ometom. Sistem je lahko dodatno ročno ali strojno pritrjen s sidrnimi vložki, profili, posebnimi elementi in drugimi sistemi. Omet sestavlja en ali več slojev, ki se nanašajo na gradbišču. Eden od slojev vsebuje armaturo in se nanaša neposredno na izolacijske plošče brez vmesnega zračnega ali ločevalnega sloja. Dokument EAD (European Assessment Document) tudi zelo natančno navaja, katere izolacijske obloge so primerne in so lahko predmet ocenjevanj. To so EPS, kamena in mineralna volna ter druge izolacije naravnega izvora.
Poudarek je tudi na življenjski dobi izolacijskih sistemov, ko mora fasada vršiti svojo funkcijo (pri ETICS fasadah npr. 25 let), ki pa jo je z obnovitvenimi deli mogoče podaljšati. Evropski ocenjevalni dokument (EAD), ki ga pripravi in sprejme Organ za tehnično ocenjevanje (TAB), je tudi osnova za izdajo evropske tehnične ocene ETA, ki se za EU tržišče podeli na zahtevo proizvajalca za gradbene proizvode, za katere ni na voljo harmoniziran standard. Za fasadne sisteme lahko proizvajalec pridobi tudi okoljsko deklaracijo proizvoda EPD (Environmental Product Declaration), ki po SIST EN ISO 14025 predstavlja enotno merljiv vpliv na okolje v življenjskem ciklu proizvoda.
Tako morajo biti tudi kontaktne fasade (ETICS) skladne z vsemi zakonskimi zahtevami in standardi ter morajo imeti na podlagi EAD izdelano evropsko tehnično oceno ETA. V tehnični oceni ETA so navedeni tudi vsi profili, ki so primerni in odobreni za uporabo, prav tako sidrni sistemi, ki morajo biti testirani v samem fasadnem sistemu (‘pull through’).
Kakovostni izolacijski materiali
Da bi v stavbah dosegli bistveno nižjo porabo energije, večjo stopnjo toplotne izolacije, zaščito pred hrupom in varnost pred požari, moramo za ovoj stavbe uporabiti učinkovite, trajnostne in cenovno dostopne gradbene materiale, ki jih bo mogoče ponovno uporabiti ali reciklirati.
Na trgu je na voljo vrsta raznolikih izolacijskih materialov, njihova najpomembnejša lastnost pa je toplotna odpornost. Določa jo debelina Izolacije in toplotna prevodnost materiala. Za učinkovitost izolacije je pomembno zagotoviti tudi zrakotesnost stavbnega ovoja, torej zatesnitev nenadzorovanega uhajanja ogretega zraka skozi ovoj stavbe, npr. skozi reže v okenskih okvirjih.
Uporaba negorljivih materialov zmanjša možnost nastanka požara ter preprečuje širjenje ognja, s tem pa tudi zmanjšuje požarno tveganje na najmanjšo možno mero. Požarna varnost mora biti zato vključena pri načrtovanju stavb že na začetku, saj je lahko skoraj vsak material, vgrajen v stavbi ali v gradbenem elementu stavbe potencialni vir goriva. Prav tako je po standardih zelene gradnje v stavbah obvezno zagotoviti tudi ustrezno akustično udobje.
Zelena gradbena industrija se hitro razvija, z njo pa tudi orodja za ocenjevanje zelenih gradenj, kot so LEED, BREEAM, DGNB in LEVEL(s). Ta hkrati usmerjajo vlagatelje, arhitekte in izvajalce ter vplivajo na standarde in gradbeno zakonodajo, ki mora vsebovati strožje zahteve glede ravni okoljske, tehnične, socialne in ekonomske učinkovitosti naših zgradb.
Trajnostna in ogljično nevtralna toplotna izolacija
Miloš Kmetič, univ. dipl. gradb. inž., Xella Slovenija
Toplotnoizolacijski sistemi skozi certificiranje
dr. Iztok Kamenski, JUB
Trajnostna zaščita ovoja stavbe
Irena Hošpel, inž. grad., Wienerberger Slovenija
Sinergijski učinki kot kriterij pri izbiri toplotne izolacije
Knauf Insulation, Domen Ivanšek, u. d. i. g.
Pasti temnih barvnih nians na fasadni površini
Danijel Lisičić, u.d.i.g., JUB (Video predstavitev v pripravi)
Pravni izzivi energetske prenove stavb
mag. Mateja Čuk Orel, Odvetniška pisarna Čuk Orel
Merljivi rezultati celovite sanacije šole in poslovne stavbe
dr. Vlasta KRMELJ, univ.dipl.inž., Energetska agencija za Podravje
Kulturna dediščina in energetska prenova
Marija Režek Kambič, univ. dipl. um. zg., ZVKDS
S toplotnimi črpalkami do ogljične nevtralnosti
Franc Marovt, Kronoterm
Sončne elektrarne kot pomemben sestavni del stavb
Franko NEMAC, univ.dipl.ing.el., Agencija za prestrukturiranje energetike
Spodbude Eko sklada za starejše večstanovanjske in poslovne
stavbe – javni poziv 67SUB-OBPO19
Luka Petkovšek, Eko sklad, Sektor za nepovratna sredstva
Javni poziv Eko sklada za skoraj ničenergijske stavbe
Maja Čadež, u.d.i.a., Eko sklad, Slovenski javni okoljski sklad
Spremembe stanovanjskega zakona na področju upravljanja
Boštjan Udovič, Zbornica za poslovanje z nepremičninami, GZS
Zakaj izbrati izvajalca z znanjem?
Igor Pipan, OZS, Sekretar sekcij
Fotografije: arhiv GBC Slovenija, Xella in Wienerberger
dr. Iztok Kamenski, predsednik UO GBC Slovenija, M: 041 716 845,
