GBC Slovenija s koristnimi nasveti za projektante in upravnike večstanovanjskih stavb

Enes GuticUncategorized @sl

6. marec, strokovno srečanje GBC Slovenija v prostorih JUB Akademije

Dol pri Ljubljani, 10. marca 2020: Prvi petek v marcu je Slovensko združenje za trajnostno gradnjo GBC Slovenija v prostorih Tehnološko raziskovalnega centra v Dolu pri Ljubljani gostilo več kot 90 projektantov in upravnikov večstanovanjskih stavb iz vse Slovenije, ki so se udeležili strokovnega posveta z naslovom Izzivi celovite prenove večstanovanjskih objektov. V imenu organizatorja GBC Slovenija je udeležence posveta najprej pozdravil predsednik UO združenja dr. Iztok Kamenski, v imenu Zbornice za poslovanje z nepremičninami (ZPN) kot soorganizatorja njen direktor Boštjan Udovič, v imenu gostitelja srečanja pa podpredsednik JUB-ove uprave Dragan Stajić. Predavanja so prispevali še predstavniki iz uglednih in trajnostno usmerjenih podjetij, arhitekturnih birojev, nevladnih organizacij ter slovenskega okoljskega Eko sklada.

Dr. Iztok Kamenski je uvodoma pozdravil vse udeležence in jim na kratko orisal vlogo Slovenskega združenja za trajnostno gradnjo – Green Building Council Slovenija, ki pri nas postaja osrednje združenje, ki bedi nad trajnostnimi vidiki gradnje ter si prizadeva za trajnostni razvoj in učinkovitejše upravljanje nepremičnin. To seveda vključuje celovito načrtovanje stavb, njihovo gradnjo in uporabo, s poudarkom na njihovi energijski učinkovitosti, zmanjšanju okoljskega vpliva stavb in zmanjšanju izpustov ogljikovega dioksida, ki ga ustvarjajo stavbe skozi svoj življenjski cikel. Področje gradbeništva z vidika trajnostnih meril doživlja velike spremembe, zato je vloga GBC pri izmenjevanju znanj med strokovnjaki in pri izobraževanju deležnikov, med katerimi so tudi projektanti in upravniki večstanovanjskih stavb, izjemnega pomena.

V GBC Slovenija težimo k temu, da bi bila gradnja čim bolj prijazna do okolja in ga ne bi po nepotrebnem obremenjevala,” poudarja Kamenski. ”V Sloveniji smo tako na eni strani postali pomemben promotor trajnostnih priporočil Level’s, kazalnikov Evropske komisije za zmanjšanje okoljskih vplivov stavb, na drugi pa ob certifikacijskih shemah, ki določajo, v kolikšni meri so stavbe grajene po trajnostnih smernicah, kot so standardi DGNB, BREEAM in LEED, prav tako ugotavljamo, kateri najbolj izraža investitorjev odnos do okolja, ljudi in javnega prostora. Če bodo postali del evropske gradbene direktive v okviru strateške agende Evropskega sveta 2019-2024, bodo kazalniki Level’s predvidoma že prihodnje leto v Evropi postali realnost, proizvajalci pa bodo morali še bolj stremeti k vključevanju v krožno gospodarstvo in recikliranje gradbenih materialov”, je sklenil predsednik združenja Kamenski.

EKO SKLAD – Luka Petkovšek

O aktivnostih, ki jih za projektante in upravnike večstanovanjskih stavb v slovenskem prostoru izvaja Eko sklad, je udeležence seznanil Luka Petkovšek, ki je zadolžen za nepovratne subvencije za večstanovanjske objekte in skrbi za javne pozive za večstanovanjske stavbe. Eko sklad kot institucija dodeljuje tako nepovratne finančne spodbude kot tudi kredite za okoljske naložbe. Te lahko koristijo tako občani kot podjetja, pa tudi nevladne organizacije, občine in društva. Eko sklad si prizadeva za zmanjševanje energetske revščine, za varčevanje z energijo ter za ozaveščanje javnosti. Petkovšek je udeležencem predstavil trenutno aktualni javni poziv in tudi pogoje za nove skupne naložbe večje energijske učinkovitosti starejših stavb s tremi ali več posameznimi deli stavbe, kjer se upošteva ustrezna toplotna izolacija fasade ali zunanjega zidu, toplotna izolacija strehe ali stropa proti neogrevanemu prostoru, toplotna izolacija tal na terenu ali nad kletjo, optimizacija sistema ogrevanja in vgradnja prezračevanja z vračanjem toplote odpadnega zraka. V nadaljevanju je opisal še postopek oddaje vloge, ki mora biti oddana pred zaključkom del za izvedbo naložbe, ter navedel, katere priloge mora obvezno vsebovati. Projektna dokumentacija za izvedbo gradnje (PZI) mora biti skladna z veljavnimi pravilniki, PZI pa izdelan skladno s trenutno veljavno zakonodajo in s pravili stroke, pri čemer mora biti pri izvedbi zagotovljen nadzor, kot ga določa Gradbeni zakon in nove tehnične smernice za požarno varnost v stavbah, ki so v veljavi od 1. 7. 2019.

Petkovšek je povedal, da na Eko sklad prejmejo zelo veliko število vlog, večina njih pa je vezana na toplotne izolacije fasad. Gre za vodilni ukrep pri večstanovanjskih stavbah, kjer upravnikom težave prinaša izpolnjevanje zahtev novega Javnega poziva, povezanih s pravilno oddajo projektne dokumentacije: ”Vsaj polovica vseh vlog za pridobitev subvencij ni popolna,” navaja Petkovšek, ”zato moramo vlagatelje običajno pozvati k dopolnitvi te dokumentacije. Večina projektantov potem zahteve izpolni in odda v ustrezni obliki, vendar si na Eko skladu želimo, da bi bilo teh primerov v prihodnje čim manj.”

BUREAU VERITAS – Milena Uzar

Na področju gradnje in požarne varnosti so stopili v veljavo novi zakoni, novi pravilniki in nove tehnične smernice. Svoje izkušnje o tem je na srečanju z udeleženci delila pooblaščena inženirka tehnološke stroke, projektantka Milena Uzar, ki je s predavanjem o boljši požarni varnosti stavb, izpopolnjevanju zahtev požarne varnosti ter o odgovornosti izvajalcev in upravljavcev večstanovanjskih stavb glede pravilne izvedbe fasad zastopala strokovno storitveno družbo s skoraj 200-letno tradicijo Bureau Veritas, zdaj pa je zaposlena v podjetju Moland+. Predstavila je zakonodajo, pravilnike in predpise, ki jih je treba upoštevati pri projektiranju ali pri vzdrževalnih delih, zlasti ko gre za prenove fasad. Opozorila je na dobro poznavanje lastnosti ovojev stavb in pravilno izbiro materialov, s katerimi je mogoče bistveno vplivati na stanje varnosti objektov različnih višin (nad 10, 22 oziroma 60 in več metrov), pa tudi na upoštevanje maksimalnih velikosti požarnih sektorjev, ki lahko preprečujejo morebitno širjenje požara po zunanjih stenah stavb, vključno z rešitvami z negorljivo izolacijo po celotnem obodu stavbe. ”Pri prenovi stavb je nujno potrebno upoštevati več faktorjev, kot so namembnost objekta, odmik od relevantne meje in drugih objektov, višina stavbe, nezaščitene površine, obstoječa požarna zasnova stavbe ter ustrezna izbira materialov in sistemov,” je poudarila projektantka, in dodala: ”Za zdaj velja, da za vzdrževalna dela investitor ne potrebuje gradbenega dovoljenja, zato tudi ne potrebuje PZI načrtov niti študij oziroma zasnove požarne varnosti, tako da mora upoštevati le veljavne gradbene predpise. Izjava, ki jo investitor odda na koncu izvedbe vzdrževalnih del, sama po sebi ne zagotavlja, da se požarna varnost objekta ni zmanjšala. Po našem mnenju je vključevanje projektantov požarne varnosti zato nujno potrebno tudi pri vzdrževalnih delih, ko investitor gradbenega dovoljenja ne potrebuje, saj lahko edino na tak način zagotovimo racionalno obnovo in izboljšanje požarne varnosti, ki jo z izjavo tudi ustrezno potrdimo,” je še sklenila projektantka.

JUB – dr. Iztok Kamenski

Dr. Iztok Kamenski je kot vodja JUB Akademije udeležencem predstavil tematiko vzdrževanja in sanacije fasadnih površin, pri tem pa opozoril zlasti na starejše večstanovanjske stavbe, zgrajene v 70-ih in 80-ih letih prejšnjega stoletja. Tiste fasadne površine, ki niso bile redno vzdrževane, so začele propadati in so pri kasnejši sanaciji pomenile bistveno višji strošek. Rešitev s podporo za sanacijo takih fasad je v slovenski prostor k sreči prinesel Eko sklad, slovenski okoljski javni sklad, ki pri nas deluje že 27 let in uporabnikom za okoljske naložbe namenja sredstva v obliki kreditov, za povečanje energetske učinkovitosti stavb pa jim podeljuje tudi subvencije. V nadaljevanju se je dr. Kamenski osredotočil na JUBIZOL fasadne sisteme, ki uporabnikom nudijo od 15 do 60-letno garancijo. Toplotni ovoji JUBIZOL so namreč proizvedeni z materiali, s katerimi JUB jamči za njihovo uporabo na dolgi rok. Odlikuje jih visoka izolativnost in trdnost, saj morajo kljubovati številnim škodljivim vremenskim vplivom, od neurij in toče do vetra in vlage, pa tudi delovanju sonca in temperaturnim razlikam, mikroorganizmom, onesnaženju zraka in podobno. Za varnost in dolgotrajnost objekta je zato nujno, da se fasade redno vzdržujejo, da se redno odpravljajo poškodbe in sanirajo tudi najmanjše razpoke, ki zaradi raztezkov in drugih vplivov iz okolja nastajajo na fasadnih ovojih. Upoštevati je potrebno tudi staranje materiala, ki zmanjšuje vodoodbojnost in toplotno prevodnost fasade. Ker počasi izgubljajo svojo moč, je nekatere fasade treba že po 15 letih osvežitveno barvati. Na nekaterih fasadah se začnejo zaključni sloji tudi luščiti, kar kaže še na nepravilno vgradnjo, drugod, kjer se je pojavilo navlaževanje objekta, pa se pojavljajo še alge in plesni, kar na površini fasade zahteva posebno fungicidno zaščito. V JUB-u so upravnikom večstanovanjskih stavb na voljo z vrsto nasvetov, kako sanirati različne fasadne površine, če so poškodovane ali degradirane, in kako učinkovito vzdrževati kondicijo fasadnega sistema. S tem želijo uporabnikom pomagati ohraniti bolj zdravo življenjsko okolje, ter jim pomagati z nasveti, kako pravilno izvesti in uporabiti materiale za različne klimatske pogoje, ter pomagati odpraviti vzroke poškodb na fasadnih ovojih. Umazanijo, mikrobiološke pojave ali kredanje na fasadi je mogoče sanirati s čiščenjem z vodo pod visokim tlakom, cvetenje fasade pa reševati z nanosi premazov in zatem z barvanjem z novo fasadno barvo. Mehanske poškodbe so zahtevnejše, saj je treba vgraditi ustrezne izolacijske materiale ali celovit sistem fasade z armirnimi sredstvi. Za vzdrževalno barvanje grobih in finih fasadnih površin manjših in večjih objektov, kjer se pojavljajo mikrorazpoke ali z algami in plesnimi okužene površine, bo primeren Revitalcolor, mikroarmirana in zelo vodoodbojna fasadna barva, primerna za barvanje fasadnih površin, kjer so vidne lasaste razpoke do 0,3 mm, ter disperzijsko barvo Jukol Takril za visokoobstojno zaščito vseh notranjih in zunanjih betonskih ter drugih s cementom vezanih površin. Lahko jo uporabljamo tudi za protiprašno zaščito vseh vrst s cementom vezanih talnih površin v manj obremenjenih prostorih in za zaščito betona pred karbonatizacijo. Za izravnavo površin pri sanaciji vlažnih zidov starih hiš in objektov brez ustrezne hidroizolacije v JUB-u priporočajo uporabo podložnih sanirnih ometov JUBOSAN, ki preprečujejo neprijetno navzemanje soli.

JUB – Aleš Kovač

O ključnih detajlih na fasadnih površinah ob uvedbi novih tehničnih smernic, ki so v veljavi od lanskega julija, je na srečanju predaval gradbeni inženir Aleš Kovač, strokovnjak iz družbe JUB, ki je s praktičnimi primeri prikazal, kako v JUB-u rešujejo probleme pri prenovah ali sanacijah fasadnih ovojev, s katerimi se soočajo projektanti ali upravniki večstanovanjskih stavb. Opozoril je tudi na pozitivno vlogo Eko sklada ter na pomembnost upoštevanja požarnih elaboratov, ki pravzaprav predstavljajo strokovno mnenje, v katerem se za posamezen objekt valuira požarna varnost. V nadaljevanju je predstavil številne prednosti JUBIZOL sistemov, primernih za vgradnjo na večstanovanjske stavbe, ter opisal, kakšni naj bodo projektni pristopi za njihove toplotno-izolativne sisteme. Opozoril je, kako v praksi pravilno izvajati meje med objekti, da bi projektanti dobro reševali sanacije, ter predstavil spremembe požarnih smernic glede oddaljenosti parkirišč in načrte za predvidene požarne bariere oziroma požarne sektorje, ki bodo glede na nosilnost konstrukcije ter uporabljene materiale preprečile morebitno širjenje požara na sosednje objekte. Opozoril je na izkušnje, ki jih imajo v JUB-u pri sanacijah večstanovanjskih objektov ter težavah, s katerimi se soočajo upravniki. Omenil je ‘kondenzatorje’, ki nastanejo kot posledica nepravilne vgradnje fasadnih ovojev oziroma so posledica zastajanja vode v požarnih barierah ter razpokah fasad, kar preverjajo s termo kamero, ter na toplotne mostove in druge vzroke, ki jih morajo pri sanacijah upoštevati upravniki. Opozoril je še na veliko odgovornost tako projektantov kot investitorjev pri preplastitvi fasad starejših objektov, ki že imajo vgrajene protipožarne bariere.

ARMSTRONG CEILING – Edvard Plut

O prednostih rastrskih stropov Armstrong pri obnovi večstanovanjskih objektov je spregovoril Edvard Plut iz družbe Armstrong Ceiling. Rešitev, ki jih ponujajo uporabnikom, je veliko, od zelo enostavnih do bolj kompliciranih. Za materiale, kot so plošče in podkonstrukcije, nudijo 30-letne sistemske garancije, svojo družbeno in okoljsko odgovornost pa izkazujejo tudi s prevzemom odsluženih in izrabljenih materialov, starejših od dvajset let, da bi v okviru upoštevanja smernic krožnega gospodarstva ustrezno poskrbeli za njihovo recikliranje.

PROSTOROŽ – Alenka Korenjak, u.d.i.a.

Iz nevladne organizacije Prostorož, v kateri aktivno deluje 6 strokovnjakov, se je srečanja GBC Slovenija udeležila arhitektka Alenka Korenjak s temo, kako oblikovati mesta po meri prebivalcev. Javni prostor je namreč ključen dejavnik pri gradnji stanovanj, zeleni javni prostor pa izjemno pomemben prav za zdravje prebivalcev, kar kaže tudi mednarodna raziskava o vplivih kakovostne zelene infrastrukture, ki jo je v Sloveniji izvajala Regionalna razvojna agencija Ljubljanske urbane regije (RRA LUR). Kar 9 od 22 Eurostatovih kategorij, po katerih Evropa meri kakovost življenja v mestih, se nanaša na javni prostor, zato ima ta danes za vse nas poseben pomen, opozarja arhitektka. Ohranjanje odprtih površin je izjemno pomembno tudi za povezovanje občanov. Za stanovanjske soseske se sicer predpisuje količino tega odprtega prostora, ki naj bi bil ustrezno oblikovan tako, da bi zagotavljal ugodno mikroklimo in bi ustrezal potrebam stanovalcev. Arhitektka je opozorila, da se zadnje desetletje ob določanju etažne lastnine pri nas pospešeno odvijajo tudi procesi določanja funkcionalnih zemljišč po Zakonu o vzpostavitvi etažne lastnine: ”V Ljubljani v soseskah živita kar dve tretjini prebivalcev. Tako v prestolnici kot tudi v drugih mestih že zaznavamo drobljenje javnih površin. Vse več lastnikov si deli zaokrožene zelene površine sosesk, poleg vzdrževanja pa so pogosto nejasne tudi pristojnosti glede odločanja o teh površinah in njihovega načrtovanja. Opažamo, da med stanovalci in med splošno javnostjo vlada veliko nepoznavanje te tematike, prebivalci v večini primerov ne poznajo pristojnosti, odgovornosti in dolžnosti v zvezi z javno dostopnimi površinami v njihovi lasti,” pravi arhitektka in dodaja, da po njenih izkušnjah stanovalci kakovostno urejene površine izjemno cenijo, če jih le imajo. ”Dejstvo je, da se država in mesta v večini primerov počasi odmikajo iz teh površin, tako danes postaja odvisno prav od stanovalcev samih, kako bodo javne površine uspeli ohraniti,” opozarja Korenjakova. ”Čeprav se vsi zavedamo vrednosti celovite prenove stavbe, nam za ohranjanje javnega prostora običajno zmanjka volje, energije ali sredstev. Prav upravniki večstanovanjskih stavb so danes v večini primerov prevzeli vlogo povezovanja in ozaveščanja stanovalcev, zato imajo v teh procesih izjemno pomembno vlogo.”

Doslej je nevladna organizacija Prostorož izvedla več tovrstnih projektov, ki kažejo, da je take površine mogoče ohranjati bodisi v smislu sobivanja z naravo (zelene strehe) ali pa jih uresničevati z uspešnim sobivanjem občanov. Tako so v Savskem naselju v Ljubljani nasprotovanje med stanovalci spremenili v njihovo sodelovanje ob ureditvi otroškega in košarkarskega igrišča, lani pa v sodelovanju z MOL uspešno predstavili tudi projekt ZUNAJ, ki so ga razvili kot podporni mehanizem malim lokalnim akcijam.

KNAUF INSULATION – Domen Ivanšek, u.d.i.g.

Iz škofjeloške družbe Knauf Insulation je na temo ravnih in zelenih streh ter izolacije fasad z mineralno kameno volno predavanje prispeval Domen Ivanšek, u. d. i. g., pri čemer se je osredotočil na požarno varnost, zvočno zaščito ter toplotno izolativnost materialov, ki jih podjetje ponuja na trgu. Podrobno je predstavil še druge lastnosti fasad, kot so odlična paroprepustnost, vodoodbojnost, odpornost na mikroorganizme in insekte, ter prijaznost do okolja z možnostjo recikliranja materialov. Pri pravilni izvedbi kontaktnih fasad je omenil GIZ PFSTI, Gospodarsko interesno združenje proizvajalcev fasadnih sistemov in toplotnih izolacij, ki združuje sedem ponudnikov kontaktnih toplotnoizolacijskih fasadnih sistemov in tri proizvajalce toplotnih izolacij iz Slovenije. Ti so pripravili glavne tehnične smernice za njihovo pravilno izvedbo (www.izolirajfasado.si). V nadaljevanju je predstavil rešitve in priporočila za pritrjevanje fasade, za ugotavljanje vzrokov za pojav vlage in plesni, ter opisal posamezne detajle, ki jih morajo projektanti upoštevati pri sanaciji fasadnih površin z izbranimi materiali ob upoštevanju aktualnih požarnih smernic. Materiali za izolacijo fasad spadajo v različne razrede gorljivosti, zato bodo tudi primerni za različne višine večstanovanjskih objektov. Če pri stavbah do višine 10 metrov ni omejitev, je za visoke objekte od 10 do 22 metrov višine že zahtevana požarna ločitev med etažami, poti pa morajo biti dostopne tudi za morebitne intervencije gasilcev ali za evakuacijo stanovalcev. Za visoke stavbe je potrebno uporabiti negorljive materiale, še posebej pri prezračevanih fasadah. V nadaljevanju je izčrpno predstavil tudi ravne strehe s kameno volno, ki jih odlikujeta vodotesnost in toplotna prevodnost, ter nanizal prednosti intenzivnih in ekstenzivnih zelenih streh za urbana okolja, kot so večja vlažnost in zmanjševanje pregrevanja zraka, dolga življenjska doba, upravljanje s padavinsko vodo ter življenjski prostor za opraševalce.

STUDIO KRIŠTOF – Tomaž Krištof, u.d.i.a.

Arhitekt Tomaž Krištof je na srečanju s projektanti in upravniki večstanovanjskih stavb pozornost posvetil potresni ogroženosti večstanovanjskih objektov, med katerimi je tudi 15 ljubljanskih stolpnic, ki so jih pri nas zgradili v začetku 60-ih let, torej v času, ko predpisi o potresno odporni gradnji pri nas še niso bili aktualni.

Te starejše nearmirane večstanovanjske stavbe, ki se nahajajo v Ljubljani in za katere so oceno požarne varnosti opravili ZAG, Studio Krištof in ljubljanska Filozofska fakulteta, na lestvici dosegajo le od 2 % do 10 % zahtevane požarne varnosti. Pet teh stolpnic bi morali po mnenju strokovnjakov porušiti in zgraditi povsem na novo. Pri nekaterih je danes mogoče protipotresno varnost doseči z notranjo, pri drugih pa z zunanjo utrditvijo. Za opečnate stolpnice bi bila primerna zunanja, pri stavbah z betonskimi stenami, kjer ni armature, pa bi morali zagotoviti notranje utrditve in uporabiti armiranobetonske obloge. Krištof je opozoril, da pri nas celo s pomočjo subvencij Eko sklada potekajo tudi tkim. ‘Potemkinove prenove’, ki samo za kratek čas zakrijejo problematiko potresne varnosti pri sanaciji večstanovanjskih objektov, in pozval upravnike, naj že pred sanacijo objektov pri ZAG naročijo oceno potresne varnosti in se šele kasneje izvajajo druge aktivnosti.

ALU KOENIG STAHL – Peter Bandelj

Prenovo fasadnega ovoja na poslovni zgradbi Slovenijales v Ljubljani, ki je potekala od novembra 2018 do aprila 2019, je predstavil Peter Bandelj iz podjetja Alu König Stahl. Ob upoštevanju želja investitorja, ki je želel ohraniti obstoječi videz objekta in tudi čim več obstoječih materialov, so zagotovili še boljšo zrakotesnost in vodotesnost, kot jo zahteva Pravilnik o učinkoviti rabi energije v stavbah. Pred prenovo fasade, katere površina meri kar 12.000 m², so pridobili tudi originalne načrte objekta iz leta 1980, in ob sanaciji ugotovili, da je bil objekt res 100-% izdelan po načrtih. V času sanacije je bil objekt polno operativen, objekt pa je še danes ohranil svojo prvotno arhitekturo.

EUTRIP – mag. Primož Praper

V celjskem podjetju EUTRIP se ukvarjajo s celovitimi rešitvami na področju investicij. Njihovi strokovnjaki poleg izvedbe investicijske ter projektne dokumentacije za svoje naročnike, med katerimi je tudi vrsta šol, vrtcev in bolnišnic, izvajajo še nadzore in meritve ter energetske preglede objektov, izpolnjujejo pa tudi vloge za koriščenje nepovratnih sredstev ter za stranke pripravljajo vrsto konceptualnih rešitev. Prevzemajo tudi koordinacijo in administracijo projektov EU, strankam pa svetujejo tudi pri uvajanju tehnologij BIM in digitalizacije na področju vodenja projektov, priprave projektne dokumentacije in pametnih mest. Direktor podjetja mag. Primož Praper, univ. dipl. gosp. inž., je udeležencem srečanja na praktičnih primerih razložil, zakaj je potrebno izvajati meritve na objektih, ki so toplotno sanirani, saj so ponekod investitorji po izvedbi sanacije že ugotavljali, da jim ta ni prinesla nobenih ugodnosti v smislu znižanja stroškov. Opozoril je tudi na racionalizacijo obratovanja ali vzdrževanja objektov, kot je optimiranje temperature v praznih prostorih ali načrtovanje učinkovitejših urnikov delovanja prezračevanja v poslovnih stavbah, pa tudi na periodične preglede naprav, ki lahko pomembno vplivajo na letne stroške obratovanja.

PILON – Gorazd Rajh

O BIM projektiranju stavb je udeležencem predaval Gorazd Rajh iz podjetja Pilon, ki trg oskrbuje z ustreznimi BIM programi za projektiranje stavb. BIM (Building Information Modelling) ali Informacijsko modeliranje stavb v našem prostoru ni nekaj novega, saj je od njegove uveljavitve preteklo že 30 let. Gre za digitalni dvojček grajene stavbe, ki pokaže, kako bo stavba videti, ko bo zgrajena, poleg njene višine in volumna ter dimenzij prostorov pa bodo vidne tudi negeometrijske lastnosti objekta. Orodju BIM za arhitekte in projektante, ki ga običajno uporabljajo za projektiranje novogradenj, so z leti dodajali še nove informacije, ki so za stavbo pomembne. Tako so proizvajalci ustvarjali svoje BIM knjižnice, ki so snovalcem objektov omogočale izbiro njihovih materialov ali elementov, vključujoč tudi podatke o garancijah, navodilih za vzdrževanje ali servisiranje ipd. Zahvaljujoč BIM tehnologiji so v svetu zdaj projekti izvedeni v predvidenih rokih, vrednost gradnje pa se od predvidene le malenkostno razlikuje. Znane so namreč vse količine in materiali, manj je napak v projektni dokumentaciji, manj je tudi dodatnega dela na gradbiščih. Rajh je predstavil še druge prednosti, ki jih bo BIM tehnologija v prihodnje prinašala tudi upravnikom večjih stavb, od navigiranja v 3 D prostoru do takojšnjega dostopa do informacij, vizualizacije posameznega prostora ali elementa, takojšnjega vnosa informacij, hitrejšega sledenja spremembam, pripravi poročil ipd.