Ljubljana, 28. maja 2019: Informacijsko modeliranje zgradb, kot pri nas imenujemo tehnologijo BIM (Building Information Modeling), načrtovalcem ob upoštevanju trajnostnih kriterijev služi kot digitalno orodje pri arhitekturni zasnovi in projektiranju objektov ter njihovi umestitvi v prostor. Z njim načrtovalci izdelujejo in upravljajo digitalne modele, s pomočjo katerih je mogoče oblikovati, graditi in vzdrževati objekte skozi njihov celoten življenjski cikel. Kakšno je pri nas stanje glede rabe oziroma kako je uveljavljena praksa modeliranja arhitekture zgradb z BIM tehnologijo, je konec maja preverjalo Slovensko združenje za trajnostno gradnjo – GBC Slovenija (Green Building Council Slovenia), ki je v prostorih družbe Xella v Kisovcu gostilo slovenske arhitekte in projektante ter skupaj s predavatelji ob predstavitvi posameznih primerov ugotavljalo perspektive in potencial za nadaljnji razvoj BIM-a v slovenskem prostoru.
Na srečanju je udeležence s predstavitvijo GBC Slovenija in pomena trajnostne gradnje uvodoma pozdravil predsednik UO združenja Iztok Kamenski, ki je izpostavil kriterije in smernice, ki jim sledijo v združenju, pri tem pa spodbujajo rabo tistih materialov, ki omogočajo kakovostno gradnjo oziroma vzdrževanje in upoštevajo celotni življenjski cikel zgradb, vključno z recikliranjem materialov po njihovi izrabi (reducing, reusing, recycling). Ob racionalni rabi naravnih in obnovljivih virov energije pozornost GBC Slovenija usmerja tudi v energetsko učinkovitost stavb ter v povečanje kakovosti udobja bivanja. Pomembno vlogo v teh procesih imajo arhitekti in projektanti, ki pripravijo celotno zasnovo zgradb ter načrtujejo vse detajle gradnje, pa tudi tisti proizvajalci gradbenih materialov, ki na trgu s svojimi izdelki ponujajo tehnološko dovršene in inovativne rešitve za potrebe trajnostne gradnje.
Procese upravljanja informacij o samih zgradbah arhitektom in projektantom omogoča tehnologija BIM s pomočjo digitalnega 3D modela, ki zajema vse potrebne informacije o sami stavbi in njenih gradnikih. Načrtovalci tako lahko preverjajo sestavo konstrukcijskih sklopov ter orientacije in umestitev objekta v okolje, izdelujejo energetske analize in koristijo možnosti izdelave simulacij, optimizacij in vizualizacij objekta. Prehod na BIM tehnologijo, ki zahteva potrebno podporno programsko opremo z uveljavljenimi programi, kot so Revit, ArchiCAD, Allplan in ACAD-BAU, tako predstavlja pomembno konkurenčno prednost za naprednejše načrtovalce objektov, saj jim omogoča upravljanje projektnih informacij, izdelavo urnika vodenja projekta, cenovno primerjavo gradbenih materialov različnih ponudnikov, s tem pa tudi časovno bistveno hitrejšo izvedbo večjih projektov. Modeliranje zgradb s tehnologijo BIM ne nazadnje pomeni tudi vzpostavitev priročne podatkovne baze o objektu, ki jo potrebujeta lastnik in vzdrževalec – torej načrte objekta, navodila za uporabo in vzdrževanje, fotografije, povezave do proizvajalcev in njihove kontakte, ki so tu shranjeni na enem mestu.
Specialist za digitalne rešitve Andreas Radischewski iz Skupine Xella, drugem največjem koncernu na področju gradbeništva, je v nadaljevanju predstavil načine, kako se pri njih lotevajo učinkovitega projektiranja z BIM-om in optimizirajo procese izgradnje. Ugotovitve kažejo, da se med gradnjo kar 75 % vseh projektov podraži, v Nemčiji pa se kar pri 15 do 20 % vseh gradenj soočajo z zamudami zaradi napak pri načrtovanju. BIM danes postaja trend po vsem svetu. Tehnologija se sicer razvija že desetletja, digitalno pa se je z razvojem programske opreme izpopolnila zlasti po letu 2003. Opozoril je na razkorak pri implementaciji BIM modeliranja in izpostavil nekaj naprednejših držav, kot so Nizozemska, Belgija in Singapur, ki prednjačijo pri uporabi in uspešno izkoriščajo prednosti BIM tehnologije. Digitalni model, ki ga uporabljajo v Xelli, vključuje BIM tudi v proces proizvodnje produktov večjega formata, kar omogoča hitrejše in natančnejše načrtovanje izgradnje.
Dr. Robert Klinc iz Katedre za gradbeno informatiko na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo UL je zatem podrobno pojasnil, kako se je uporaba BIM tehnologije razvijala pri nas in kdo so njeni glavni protagonisti v slovenskem prostoru. Predstavil je tudi Slovensko združenje za informacijsko modeliranje v gradbeništvu (SIBIM), ki je začelo delovati v letu 2015 in že združevalo strokovnjake iz Slovenije s področja gradbeništva, strojništva, IKT, ekonomije in druge. Z njegovo ustanovitvijo se je zanimanje za BIM pri nas čedalje bolj povečevalo. Poudaril je, da je zrelost tehnologije BIM pri različnih deležnikih tudi različno ovrednotena, v roku petih let pa naj bi ga pri modeliranju po njegovem mnenju uporabljali že vsi. V Sloveniji za podlago obstajajo trije dokumenti, ki poskušajo urejati dela v gradbeništvu in povezanih industrijah.
Gorazd Rajh iz podjetja PILON, ki ponuja informacijsko podporo za področje arhitekture in gradbeništva, je predstavil BIM orodja, kot so ArchiCAD, SketchUp in druge, ter se v nadaljevanju podrobno posvetil optimizaciji energijskih potreb arhitekturnih projektov že pri sami idejni zasnovi objekta, kar je z razporeditvijo v energijske cone prikazal tudi na primeru norveške knjižnice blizu Osla. Objekt tako lahko pridobi natančno energetsko bilanco, podatke o porabi posameznih energentov ter podatke, koliko je bilo uporabljenih primarnih in koliko obnovljivih virov. S svojimi orodji in izkušnjami tako v podjetju strokovnjaki omogočajo naročnikom pripravo analiz in rešitev ob izobraževanju s področja arhitekturnega projektiranja, inženirskih simulacij, priprave projektantskih popisov in vizualizacij.
Boštjan Štravs iz podjetja JUB je predstavil praktični primer uporabe njihovih BIM orodij in aplikacij pri modeliranju JUBHome hiš in pri tem izpostavil okoljski vidik trajnostne gradnje. Modeliranje tako vključuje izdelavo topografije terena ter umestitev sosednjih objektov, izdelavo BIM modela objekta ter njegovo umestitev v prostor, sledijo še analize osvetljenosti, osenčenosti, preverjanje toplotne prehodnosti konstrukcij in paroprepustnosti. Zatem načrtovalci določijo še prostore in njihovo namembnost, vključno s sistemi ogrevanja, prezračevanja in osvetlitve, ter izdelajo energijske analize (ogrevanje, hlajenje, prezračevanje, poraba vode), s katerimi lahko investitorju zagotovijo ustrezne prihranke.
Domen Ivanšek iz družbe Knauf Insulation je predstavil njihov novi demonstracijsko–izobraževalni center KIEXC v Škofji Loki, prvo certificirano stavbo v Sloveniji po standardu DGNB. Projektant in investitor sta z objektom izpolnila pričakovanja po šestih kriterijih trajnostne gradnje, ki je bila velik izziv tudi za izvedbo, objekt pa je s strani Nemškega inštituta za trajnostno gradnjo pridobil Platinasti DGNB certifikat. Poleg tega je bila stavba kot pilotni projekt ocenjevana tudi s kriteriji Active House in Level’s, arhitekturna zasnova pa je bila izdelana z BIM tehnologijo. Pri modeliranju arhitekture je projektant Ržišnik Perc uporabljal program Revit ter BIM knjižnico, v kateri so bile integrirane vse informacije, tudi okoljske. V podjetju na podlagi lastnih izkušenj menijo, da ima BIM modeliranje v gradbeništvu številne prednosti in velik potencial.
Zagrebški arhitekt Gianmarco Ćurčić Baldini je za zaključek z virtualnim sprehodom po prostorih udeležencem predstavil še energetsko simulacijo enodružinske hiše Wienerberger E4 v programu Allplan. Modeliranje arhitektom omogoča že pri načrtovanju uporabo različnih orodij in simulacij, s katerimi lahko ugotovijo, kam investirati več denarja in kje ga lahko prihranijo. V primerjavi s klasično se je gradnja hiše E4 izkazala s kar 30-% prihrankom pri energiji.
Program je povezoval Miloš Kmetič, Xella
Foto: Anže Petkovšek
Povezava na PDF različico članka.
Več informacij: dr. Iztok Kamenski, vodja JUB Akademije, M: 041 716 845, E: iztok.kamenski@jub.si, www.jub.si