Na 4. konferenci trajnostne gradnje GBC Slovenija o novi evropski gradbeni direktivi, implementaciji kazalnikov Level(s) in certificiranju zgradb po sistemu DGNB
V Ljubljani, 26. septembra 2019: Slovensko združenje za trajnostno gradnjo – GBC Slovenija je na četrto konferenco trajnostne gradnje, ki je letos potekala v prostorih Knauf Insulation Experience Centra (KIEXC) v Škofji Loki, privabilo 135 udeležencev iz dejavnosti gradbeništva, s področja urejanja prostora ter drugih strokovnjakov, ki so upravljavsko, okoljsko in ekonomsko vpeti v trajnostno gradnjo. Osrednja tema konference, izvedene v sklopu svetovnega tedna trajnostne gradnje (World Green Building Week), je bila namenjena energijski učinkovitosti in zmanjšanju okoljskega vpliva stavb ter nujnemu zmanjšanju izpustov ogljikovega dioksida, ki ga ustvarjajo stavbe skozi ves življenjski cikel. Predstavniki Evropske komisije, italijanskega in svetovnega združenja zelene gradnje WGBC so se na konferenci osredotočili na implementacijo kazalnikov Level(s) v evropskem prostoru, ki naj bi se začela v drugi polovici prihodnjega leta, ter na nujno zmanjšanje ogljičnega odtisa stavb, kar bi morali pri gradnji začeti izvajati že danes. Udeleženci so se seznanili tudi s prednostmi certificiranja stavb po trajnostni shemi DGNB, saj je konferenca potekala v prvem objektu, ki je bil v Sloveniji zgrajen po najvišjih možnih standardih trajnostne gradnje. Objekt KIEXC je tudi prvi v Sloveniji, ki je pridobil Platinasti DGNB certifikat, ter prvi objekt s certifikatom Active House, obenem pa tudi pilotni projekt Evropske komisije za pripravo novih smernic trajnostne gradnje, imenovanih Level(s), ki ga za potrebe nacionalnih kazalnikov trajnostne gradnje vrednoti tudi Ministrstvo za okolje in prostor. Zadnji del konference je bil namenjen predstavitvi stanja ter postopnem uveljavljanju trajnostne gradnje v slovenskem prostoru, ki naj bi potekala v okviru projekta CARE4CLIMATE z dobro opredeljenimi cilji, ki naslavljajo problematiko varstva okolja, ohranjanja narave ter podnebnih sprememb. Beseda je tekla še o energetskem menedžmentu v izjemno uspešni in trajnostno naravnani lokalni skupnosti, kot je občina Kočevje, svoje praktične izkušnje s trajnostno gradnjo pa je kot članica GBC Slovenija predstavila tudi družba JUB. Udeleženci so ob zaključku podpisali še zavezo, s katero izkazujejo podporo trajnostni gradnji in poti v brezogljično družbo.
Namesto uvoda
V letu 2015 sta bila sprejeta dva ključna mednarodna dokumenta, ki si prizadevata za trajnostni razvoj in za omejevanje globalnega segrevanja ozračja – Agenda ZN 2030 in pariški podnebni sporazum, ki za leto 2030 vsebuje cilje za povečanje energijske učinkovitosti ter 40-odstotno zmanjšanje emisij toplogrednih plinov. Države naj bi na podlagi teh dokumentov vzpostavile pravila za zmanjšanje teh emisij ter izrazile podporo bolj zelenim, čistim tehnologijam in inovativnim naložbam, v svoje zakonodaje pa vnesle zaveze za ogljično in podnebno nevtralnost. Pri tem naj bi spremenile pristope in prilagodile financiranje zelenim investicijam na račun okoljsko obremenjujočih projektov ter vzporedno ob večji energijski učinkovitosti poskrbele za smotrno rabo naravnih virov, emisij in odpadkov. Spodbujanje podnebno nevtralnega krožnega gospodarstva namreč zahteva nova, bolj primerna orodja in drugačne poslovne modele, pa tudi bolj učinkovito poročanje in merjenje učinkov ter ne nazadnje tudi spremembo izobraževalnega sistema. Za doseganje trajnostnih ciljev za zniževanje stroškov so zato potrebni sistemski ukrepi. Dejstvo je, da bomo morali spremeniti navade in opustiti obremenjujoča ravnanja, tudi pri gradnji stavb, v katerih bivamo.
Spodbujanje povečanja energijske učinkovitosti stavb v okviru krožnega gospodarstva je le del širšega koncepta trajnostne gradnje. Vire bi morali uporabljati trajnostno, spodbujati rabo obnovljivih virov energije in uveljavljati materiale z nižjimi emisijami, ki pomembno vplivajo na življenjsko dobo objektov. Ti poleg porabe vode vključujejo tudi kriterij vgrajene energije, ki je pri gradbenem materialu potrebna za njihov nastanek in uporabo. Poudarek je še na učinkoviti rabi surovin, ustrezni razgradnji materialov ter na potresni in požarni varnosti.
Stavbe so velik potrošnik energije in materialov
V stavbah v Evropi se porabi kar 40 % energije in nastane 36 % emisij CO₂, stavbe pa proizvedejo tudi do 30 % vseh odpadkov v Evropi. Gradbeni sektor je s porabo največ virov prepoznan kot eden najbolj potratnih in se ga zaradi odpadkov povezuje tudi z okoljskimi obremenitvami. Ob zaključku svojega življenjskega cikla stavbe v EU ustvarijo 50 % vseh pridobljenih materialov, porabijo 50 % vse energije in ustvarijo 50 % vseh izpustov ogljikovega dioksida.
V Evropski komisiji ocenjujejo, da je trajnostna gradnja potencial, s katerim je mogoče doseči veliko lokalnih, regionalnih in globalnih ciljev. Kot orodje za odločanje in poročanje na podlagi smernic za trajnostno gradnjo so zato v kontekstu akcijskega načrta za krožno gospodarstvo ter v pomoč evropskim državam razvili kazalnike trajnostne gradnje Level(s), ki jih bo na področju trajnostne gradnje v naslednjih letih privzela tudi Slovenija. Testni fazi, ki se je pravkar zaključila, bo v naslednjih mesecih sledila evaluacija uporabnosti kazalnikov, zatem pa še dokončna predstavitev deležnikom v evropskih državah v drugem tromesečju leta 2020.
Pri odločanju, kako naj gradbeni sektor reducira vpliv teh emisij, lahko veliko pripomore orodje Level(s), ki stanovalcem, investitorjem in lastnikom stavb ponuja prihranke, vključno z nižjo porabo energije, bolj smotrno rabo vode in bolj zdravim delovnim okoljem ob znižanju stroškov ogroženosti zdravja. O tem, kako pomembno vlogo in kakšen potencial imajo danes stavbe v trajnostnem razvoju, je udeležence trajnostne konference seznanila predstavnica Evropske komisije iz Bruslja Josefina Lindblom, ki deluje v okviru Direktorata za okolje. Delegatom je poročala o evropskih projektih, izvedenih s kazalniki trajnostne gradnje Level(s), ki jih je kot orodje za odločanje in poročanje na podlagi smernic za trajnostno gradnjo ter akcijskega načrta za krožno gospodarstvo razvila Evropska komisija.
Direktor za trajnost in regulativo izdelkov v družbi Knauf Insulation Vincent Briard, ki je odlično povezoval konferenco, je poudaril, da žal le za 1 % stavb v Evropi obstaja ocena okoljskih vplivov, zato je cilj projekta Level(s) postaviti to vprašanje v središče. V naslednji fazi naj bi po zaključenem pilotnem projektu evaluirali spoznanja, pridobljena s projektom Level(s), ter jih kakovostno uporabili v praksi v posameznih državah in regijah. V Evropi se gradnji in uporabi zgradb pripisuje kar 40 % porabe vse razpoložljive energije ter približno 36 % izpustov CO₂, kar predstavlja veliko okoljsko obremenitev. Za doseganje ciljev strateške agende Evropskega sveta 2019-2024 bo morda potrebno sprejeti tudi novo gradbeno direktivo za podporo trajnostni gradnji, ki bi v naslednjih letih igrala ključno vlogo pri zmanjšanju okoljskih vplivov stavb v evropskem prostoru.
Zakaj trajnostni projekti v EU postajajo nujnost in kako se jih uspešno lotevajo v Italiji, sta nam v prvem delu konference povedala Audrey Nugent, vodilna v ERN WGBC, evropski mreži Svetovnega združenja za zeleno gradnjo, ter Marco Caffi iz italijanskega združenja za trajnostno gradnjo GBC Italia, ki je kot najbolj zeleno mesto izpostavil prav Milano.
Audrey Nugent je opozorila, da je za doseganje ciljev pariškega podnebnega sporazuma bistvenega pomena, da do leta 2050 v gradbenem sektorju dosežemo popolno razogličenje, kar pomeni, da je že do leta 2030 potrebno zagotoviti 40-odstotno zmanjšanje ogljičnega odtisa vseh novih in obnovljenih stavb ter infrastrukture. Do leta 2050 bo imel naš planet že skoraj 10 milijard prebivalcev, dve tretjini (68 %) jih bo naseljenih v mestih. To bo za 50 % povečalo potrebe po energiji, zato je potrebno uresničevanje prizadevanj za omejevanje segrevanja ozračja na Zemlji na največ 1,5 stopinje Celzija. Emisije ogljikovega dioksida se namreč pojavijo, ko je stavba v uporabi, ko potrebuje energijo za gretje, hlajenje in obratovanje. Velik delež k izpustom v postopku gradnje prispevajo tudi v stavbo vgrajeni materiali, zatem pa še vzdrževanje stavb in morebitne obnove, ob dokončni izrabi -ob koncu življenjskega cikla – pa tudi njihovo uničenje. V naslednjih 30 letih naj bi se število stavb skoraj podvojilo, zato je z zmanjšanjem ogljičnega odtisa treba odreagirati takoj.
V drugem sklopu predavanj so se udeleženci seznanili s sistemskim vrednotenjem stavb v skladu z DGNB standardi. Nemški inštitut za trajnostno gradnjo DGNB certificira različne tipe stavb po vsem svetu z namenom, da bi trajnostna gradnja postala standard v gradbeništvu. O teh vsebinah, trajnostni certifikacijski shemi ter trajnostno certificiranih soseskah je udeležence seznanil Johannes Kreissig iz DGNB, ki je izpostavil prav kompleksnost področja gradnje ter nujnost njenega uravnoteženja, ko gre za vprašanja odnosa grajenega okolja do družbe, gospodarstva in narave. Povedal je, da je DGNB instrument, s katerim deležniki dobijo impulz, kako je objekte potrebno trajnostno graditi, da bi si zagotovili prihranke, ter predstavil kriterije in instrumente, ki jih pri evaluaciji in ocenjevanju objektov uporabljajo.
Arhitekt Robert Smodiš, slovenski specialist za trajnostno certificiranje stavb, je poudaril, da smo v Sloveniji na dobri poti k uporabi trajnostnih materialov ter izrazil navdušenje, da GBC konferenca poteka prav v trajno certificiranem objektu družbe Knauf Insulation, ki ga je kot pilotni projekt, v nadaljevanju podrobneje predstavil Domen Ivanšek. Objekt KIEXC, načrtovan po BIM metodologiji, je bil zgrajen v skladu z najstrožjimi kriteriji in standardi DGNB, ene od vodilnih evropskih shem trajnostne gradnje. Z vidika vrednotenja njenega celotnega življenjskega cikla je zato pomemben za večjo prepoznavnost trajnostne gradnje tako v Sloveniji kot tudi v Evropi. Ovoj stavbe tvori šest različnih izvedb fasad in dve različni izvedbi ravnih streh, del strehe pa je deloma urejen kot zelena streha. Stropi v objektu oziroma obloge so iz požarno varnih zvočno absorptivnih rešitev, ki izboljšujejo akustične lastnosti prostorov, tla pa so zaščitena proti udarnemu zvoku s ploščami iz njihove kamene volne. Celoten objekt je zelo dobro toplotno in zvočno izoliran, toplotna izolativnost posameznih konstrukcijskih sklopov pa je za približno 50 % boljša od zakonsko zahtevanih. Sam objekt po rabi energije spada med skoraj-nič energijske stavbe. V novem centru so zasnovali demonstracijsko-izobraževalno središče, v katerem prikazujejo inovativne izolacijske rešitve in predstavljajo primere dobrih praks trajnostne gradnje svojega in partnerskih podjetij.
V tretjem sklopu so se predavatelji posvetili trajnostni gradnji v Sloveniji, zakonodajnim podlagam in praktičnim primerom trajnostnega razvoja. Soustvarjali so ga predavatelji Saša Galonja iz MOP, Danijel Lisičić iz družbe JUB ter dr. Vladimir Prebilič, župan občine Kočevje.
Saša Galonja, vodja sektorja za graditev na Ministrstvu za okolje in prostor je predstavil nekaj zgodovinskih korakov, ki so v slovenskem prostoru izpostavili nujnost oblikovanja nacionalnega sistema trajnostne gradnje. Za evaluacijo in implementacijo slovenskih (nacionalnih) kazalnikov trajnostne gradnje sta bila zadolžena ZAG in ZRMK, zatem pa je Evropska komisija ravno v letu 2015 že predstavila projekt Level(s), ki ga je začela uvajati v evropskem prostoru. Na MOP so ugotovili, da bi Level(s) lahko uporabili kot platformo, med prvimi po trajnostnih kriterijih in načelih zgrajeni objekti pa naj bi bili državni. Pri projektu CARE4CLIMATE, ki bo trajal sedem let, bo poleg omenjenih inštitutov sodeloval še Institut Jožef Stefan. Na MOP si bodo prizadevali za poglobljeno sodelovanje med ministrstvi ter smelo pričakujejo, da bo po trajnostnih kriterijih že v naslednjih dveh, treh letih pri nas vendarle mogoče zgraditi en novi državni objekt ter obnoviti enega starega. Danijel Lisičić je v nadaljevanju z udeleženci delil izkušnje, ki jih imajo v družbi JUB s trajnostno gradnjo in tudi s certificiranjem gradbenih materialov, ki jih proizvajajo. Opozoril je, da pri načrtovanju fasad uporabniki oziroma investitorji v praksi pogosto pozabijo na trajnost same zgradbe in presojo prepuščajo kar izvajalcem. Certifikacijska JUB-ova zelena shema s svojimi izračuni predvideva vse možne vplive na okolje v določeni življenjski dobi posamezne komponente, ti podatki pa lahko investitorju izjemno koristijo. Za primer je navedel dilemo pri izboru svetlejšega ali temnejšega odtenka fasade, saj pri slednjem lahko poleti prihaja do hitrega pregrevanja ter počasnejšega hlajenja, zato uporabniku ne prinaša ustreznih prihrankov. Poudaril je, da naj investitorji v praksi raje sodelujejo s tistimi ponudniki, ki jim lahko nudijo tudi ustrezne tehnične izračune v objekt vgrajenih materialov z oceno vseh prihrankov. Župan Vladimir Prebilič je svoje predavanje posvetil dosežkom, ki so jih v občini Kočevje dosegli na področju energijskih prihrankov v zadnjih letih. V lokalni skupnosti je kar 95 % vse energije za ogrevanje stavb iz obnovljivih virov, tako da so fosilna goriva praktično opustili. Uspešno izvajajo tudi energetski menedžment, še posebej se zato ukvarjajo s kadri in sistemom spremljanja rabe energije. Nedavno so sprejeli tudi novo energetsko strategijo Lokalni energetski koncept občine Kočevje, ki vključuje tudi sodelovanje z gospodarstvom na področju zelene energije ter vrsto izboljšav, med katerimi je tudi preverjanje stavb s termografijo z droni in odpravljanje kritičnih težav na delih omrežij v javnih stavbah, kot so šole, vrtci ali bolnišnice. Poskrbeli so tudi za boljši zrak v naseljih, kjer so za kurjenje uporabljali smeti in stare kotle.
Dr. Iztok Kamenski, predsednik GBC Slovenija, je ob zaključku konference udeležence pozval k podpisu zaveze, ki glasi:
Presegamo omejen okvir delovanja in razmišljamo ter delujemo celostno na področju zmanjševanja ogljičnega odtisa. Sprejemamo Level(s) kot temeljni okvir evropskih kazalnikov za merjenje trajnosti stavb skozi celoten življenjski cikel. Osredotočamo se na vseh šest okoljskih indikatorjev za doseganje skupnih evropskih ciljev: zmanjšanje emisije toplogrednih plinov, učinkovita raba virov, uporaba vode, zdravje in udobje uporabnikov, odpornost na podnebne spremembe, zmanjšanje stroškov in povečanje vrednosti. Delovali bomo v kampanjah za povečanje ozaveščenosti o prednostih trajnostnih zgradb in naselij. Podpiramo uskladitev smernic Level(s) in vseh certifikacijskih shem in razvoj celostnih smernic za operativno delovanje vseh deležnikov.
Naša zaveza je graditi bolj trajnostno družbo z uvajanjem trajnostnih smernic v poslovni proces in podpirati študente in mlade znanstvenike v učenju o trajnostnih zgradbah. Spremljali bomo napredek in komunicirali principe trajnostne gradnje na nacionalnem nivoju. Obljubljamo storiti vse, kar je v naši moči, da zgradimo boljši svet za bodoče generacije.
Konferenco je organiziralo Slovensko združenje za trajnostno gradnjo GBC Slovenija, njeno izvedbo pa je podprlo Ministrstvo za okolje in prostor.
Več informacij : World Green Building Week #BuildingLife #WGBW2019
Kontakt: GBC Slovenija, Iva Verbnik, M: 040 187 110, E: info@gbc-slovenia.si, https://gbc-slovenia.si/ Kontakt za medije: Miša Hrovat, agencija Maga, M: 041 619 616, E: misa@maga.si
Video posnetek
Galerija slik iz dogodka
|