Green Building Council Slovenia

Tretja trajnostna konferenca, 27. september 2018

Moderator

Pozdrav gostom in udeležencem, napoved predavanj

Dr. Boris Sučič, Institut Jožef Stefan, član GBC

Prisrčno pozdravljeni na 3. trajnostni konferenci, ki jo v svetovnem tednu trajnostne gradnje organizira Slovensko združenje za trajnostno gradnjo Green Building Council Slovenia.

mag. Iztok Kamenski, predsednik

Uvod

Dobrodošli na tretji trajnostni konferenci GBC Slovenija. Zelo ponosni smo, da je GBC Slovenija del svetovnega združenja GBC, kot vidite, smo prisotni praktično na vseh kontinentih, od Severne in Južne Amerike, Afrike, zastopani smo v evropski mreži, Aziji, Avstraliji, torej praktično ni države, kjer ne bi bili prisotni vsaj miselno. Evropska mreža, kjer se letno udeležujemo sestankov in smo zelo proaktivni, zaradi česar so se določene stvari tudi spremenile, ima naslednje rezultate:

Sodelujemo z ministrstvi, z Evropsko komisijo, letno izobrazimo 22.500 ljudi na naših srečanjih, 150.000 jih redno prejema naš e-novičnik. Komuniciramo na globalnem in evropskem nivoju, kjer propagiramo in komuniciramo trajnostnost kot eno izmed vrednot. V EU mreži je prisoten nov slogan NEW Reality, kar pomeni, da naj bi trajnostnost postala običajna, namesto da bi bila nadstandard. Podprl nas je tudi predstavnik Evropske komisije – evropski komisar za okolje, pomorske zadeve in ribištvo Karbenu Vella, ki se bo 18. decembra letos udeležil tudi konference GBC v Bruslju, kjer naj bi bila dana politična podpora nadaljevanju projekta Level’s. Ta bo živel dalje in ne bo zamrl leta 2020.

GBC Slovenija v sodelovanju z evropsko mrežo deluje na področju okolja, družbe in ekonomije – brez slednje ne bo mogoče speljati nobenega projekta. Prisotni smo v vseh evropskih projektih, ki jih trenutno izvajamo, med njimi je torej tudi projekt Level’s, ki bo pri nas startal v letu 2019. Ta je naša prioriteta, implementacija pa naj bi potekala v letu 2021.

Prvo spodbudo našemu delu nam v okviru direktive EPBD, sprejeti 9. 7. 2018, daje tudi nov standard EPB, zasnovan na nacionalnih pravilih pri vseh državah članicah EU in znotraj EFTE, ki govori o zaostrovanju energetske učinkovitosti in trajnostnih kriterijev, in pa tudi podlaga standardov, sprejetih v letošnjem letu- ISO 52000. To je naš cilj- na trgu imeti trajnostno gradnjo, gradnjo, ki bo uporabljala lastne resurse energije. Standardi ISO 52000 bodo omogočili oceno celotne energetske učinkovitosti stavbe. To pomeni, da se lahko katera koli kombinacija tehnologij uporabi za dosego predvidene ravni energetske učinkovitosti pri najnižjih stroških. Po predlogu Nizozemske bi bilo smiselno namesto izraza trajnostna gradnja uporabljati izraz CIRCULAR BUILDINGS kot njeno nadgradnjo. Ocena učinka, ki jo je izvedla Evropska komisija, je pokazala, da bi bila za stroškovno učinkovito izpolnitev ambicij Unije glede energetske učinkovitosti letno potrebna 3-odstotna povprečna stopnja prenove. Glede na to, da se vsakič, ko se prihranek energije poveča za 1 %, uvoz plina zmanjša za 2,6 %, so jasne ambicije za prenovo obstoječega stavbnega fonda zelo pomembne.

Vizija Slovenskega združenja za trajnostno gradnjo GBC je, da želi z svojimi prizadevanji in delom prispevati k razvoju na področjih trajnostne gradnje, trajnostnega razvoja ter upravljanja nepremičnin. V letošnjem letu bo zato združenje organiziralo še dva dogodka, prvega 24. 10. 2018 v Ljubljani, z naslovom Stavbe in energija- trajnostna gradnja – edina pot v prihodnost, drugega pa 9. 11. 2018 v konferenčni dvorani Hotela City v Mariboru z naslovom – Kako se lotiti kompleksnih energetskih sanacij – razkorak med teorijo in prakso.

Evropska mreža dela na tem, da se v zeleno javno naročanje implementirajo kriteriji Level’s in trajnostni kazalniki še bolj striktno, kot dosedaj. Slovenija je na pravi poti trajnosti, predlogi pa se pripravljajo v treh fazah in so zelo kvalitetni, pripravljene so študije, ki nam podajajo odgovore, kako se jih lotiti. Zato smo morda korak pred drugimi, tudi po zaslugi naših eminentnih institutov, ki so prav tako člani GBC Slovenia.

Pregled sistema trajnostne gradnje s sistemom prenosa je razdeljen v tri faze- prva je analiziranje evropskih sistemov trajnostnih kriterijev oziroma sistema ocenjevanja trajnostne gradnje, drugi analiza slovenskih predpisov z vidika trajnostnih kriterijev in predpisanih mejnih vrednosti, ter tretja predlog sistema trajnostnih kriterijev in aktivnosti za implementacijo predlaganega sistema trajnostne gradnje.

ZAG

Izr. prof. dr. Andraž Legat, direktor

Tretja trajnostna konferenca je potekala v prostorih ZAG. V imenu gostitelja je udeležence nagovoril njegov direktor, prof. dr. Andraž Legat, ki je uvodoma predstavil Zavod za gradbeništvo Slovenije in njegovega predhodnika ZRMK. Oba sta odigrala aktivno vlogo na področju krožnega gospodarstva že pred tremi, štirimi desetletji, ko sta začela izvajati raziskave na področju reciklaže v asfaltih in betonih ter jih kasneje tudi nadgrajevala. V svoji predstavitvi je navedel, da je ZAG v zadnjih 15. letih bolj kot doma aktiven zlasti v Evropi in sodeluje v več kot 50 projektih, v katerih se trajnostnost vedno naslavlja. Trenutno ZAG koordinira 10 projektov v okviru inštrumenta Obzorje 2020, kjer trajnostnost naslavljajo kot glavni cilj ali pa je vsaj eno od uporabljenih orodij. Kot partner ZAG sodeluje v prvi fazi projekta InnoRenew CoE, ki ga je v sofinanciranje sprejela Evropska komisija, da bi v drugi fazi razpisa omogočila izdelavo projekta za vzpostavitev novega Centra odličnosti InnoRenew CoE, v katerem bo poudarek na obnovljivem materialu – lesu.

Raziskave ZAG so usmerjene v razvoj novih materialov in tehnologij, ki pomagajo zagotavljati trajnostni razvoj Slovenije, hkrati pa so mednarodno aktualni. Sodelovanje v mednarodnih projektih ZAG-u omogoča stik in izmenjavo znanja z vrhunskimi raziskovalnimi skupinami, tudi z Evropskim inštitutom za tehnologijo. ”V slovenskem prostoru smo glavni raziskovalni partner v dveh projektih v panogi specializacije – pametne stavbe z lesno verigo in krožno gospodarstvo, pa tudi na področju mobilnosti. Eden od rezultatov je razvoj metodologije za izdelavo EPD-jev (Environmental Product Declaration), ki je primerljiv in enakovreden evropskemu trgu, kar je tudi ena prednosti za slovensko gospodarstvo. Pogrešamo hitrejšo implementacijo v različnih strukturah, zelena javna naročila so že bila omenjena, današnja konferenca pa je eden od korakov na tej poti. Naše usmeritve za prihodnost so, da trajnostnost sicer ne bo cilj ravno vseh raziskav, ki jih opravljamo, bo pa zagotovo vključena v raziskave in strategije tako za podjetja kot za državne institucije. V EU se tega že dobro zavedajo, pri nas pa z rahlo zamudo, zato je ZAG še naprej odprt za vse sugestije in predloge industrije in državnih institucij.”

MOP

Aleš Prijon, državni sekretar

V imenu MOP vas vse lepo pozdravljam. Čeprav nismo člani slovenske podružnice svetovne organizacije GBC, njeno delovanje podpiramo. Delo GBC na MOP spremljamo od vsega začetka. Vsebine, ki jih obravnavate in razvijate, so vsekakor za sodobni svet nujne, pomembna pa je tudi povezovalna vloga, ki jo GBC v Sloveniji opravlja. Združuje in povezuje predstavnike proizvajalcev, gradbenih podjetij, projektantov, raziskovalnih institucij in vseh drugih, ki jim je trajnostna gradnja logični pogled v prihodnost. Dejstvo, da je na ministrstvu za okolje začela delati nova vodstvena ekipa, ni potrebno posebej poudarjati, zagotovo pa je potrebno poudariti, da je trajnostni razvoj eden od osrednjih izhodišč in vrednosti, in zato pogosto naveden tudi v koalicijskem sporazumu vladajočih strank. Trajnostni razvoj bo vodilo pri oblikovanju močnega in inovativnega gospodarstva, koalicijska pogodba je trajnostni razvoj logično povezuje z varovanjem okolja, omenjenim v zvezi s turizmom, nadgradnje infrastrukture, pa tudi kmetijstva. Na področju grajenega okolja je GBC ena vodilnih sil. Upravičeno pričakujete, da bodo državne gradnje izvedene po trajnostnih kriterijih in načelih in da bo država oblikovala trajnostne kriterije, ki bodo sicer zanesljivo trajnostnost vpeli v okvire. ‘’ Slovensko pot do trajnostne gradnje naj bi izvajali v okviru projekta CARE FOR CLIMATE in programa LIFE z dobro opredeljenimi cilji, ki naslavljajo problematiko varstva okolja, ohranjanja narave ter podnebnih sprememb. Okolje je v finančni perspektivi 2014 – 2020 prioriteta v več programih. MOP je poleti oddalo vlogo, ki jo je pregledala komisija in jo ocenila kot zelo pozitivno, zato je Slovenija na dobri poti do njene uresničitve. ‘’Pri tem delu brez sodelovanja GBC in strokovnjakov, ki sodelujejo tudi v vaši organizaciji, preprosto ne bo šlo, tako da se bomo na tem projektu zagotovo še pogosto srečevali. Zato sem prepričan, da bomo na vaši prihodnji, četrti trajnostni konferenci, dlje časa posvetili poročanju o napredku pri oblikovanju slovenskih kriterijev trajnostne gradnje. Želim vam uspešno konferenco, širjenje znanja, mnogih novih spoznanj in strokovnih ter poslovnih uspehov.’’

Evropska komisija

Dr. Zoran Stančič, vodja Predstavništva Evropske komisije v Sloveniji

V veliko veselje mi je, da vas lahko pozdravim v imenu Evropske komisije. Najprej bi se rad zahvalil Slovenskemu združenju za trajnostno gradnjo GBC za organizacijo takih konferenc, kjer se vsi skupaj soočamo z izzivi, kako prenesti velike koncepte v politične odločitve, ki jih imamo na evropski in svetovni ravni, v konkretna dejanja zato lahko na ta način naredimo tudi korak naprej. Tako bomo uspeli naslavljati izzive, s katerimi se soočamo. Najprej pa nekaj besed o širšem konceptu trajnostnega razvoja – to je zelo širok pojem, vseobsegajoči koncept obsega različne vidike človekovega udejstvovanja in njegove odgovornosti do okolja, v katerem živi. Veste tudi, da so svetovni voditelji na različnih kontinentih v ZN pri pariškemu sporazumu sprejeli zelo ambiciozne cilje za doseganje ciljev trajnostnega razvoja. Na evropski ravni je tudi Evropska komisija pokazala svojo zavezanost reševanju vseh teh vprašanj prek akcijskega načrta, ki so ga sprejeli v letu 2015 s kompletnimi cilji do leta 2030 oziroma 2050. Akcijski načrt za krožno gospodarstvo tako ali drugače določa konkretne in zelo ambiciozne ukrepe, ki zajemajo dejansko celoten cikel- od proizvodnje in porabe do ravnanja z odpadki in trga sekundarnih surovin. V preoblikovanju evropskega gospodarstva pa v bolj trajnostno naravnano smer pa se skriva zelo pomemben potencial, pa ne gre za to, da to pomeni dodatno breme, pač pa obstaja ogromen potencial za ustvarjanje novih delovnih mest, boljših delovnih mest, in obenem je ta akcijski načrt za gospodarstvo tesno povezan s prednostnimi nalogami EU glede ustvarjanja novih delovnih mest, gospodarske rasti in tudi glede socialne agende. Pri reševanju vseh teh zapletenih vprašanj pomembno vlogo igra gradbeni sektor. Je eden tistih, ki porabi največ virov v EU. Gradnji in uporabi stavb v EU se pripisuje nekje približno polovico vseh pridobljenih materialov in energije in približno tretjino porabe vode. Gradbeni sektor se povezuje tudi z okoljskimi obremenitvami, saj sektor ustvari približno tretjino vseh odpadkov, in zaradi tega menimo, da so trajnostne gradnje ogromen potencial, da nam pomagajo doseči veliko lokalnih, nacionalnih, regionalnih in tudi globalnih ciljev. Zaradi tega je Evropska komisija v kontekstu akcijskega načrta za krožno gospodarstvo razvila Level’s.

Opozoril bi vas na možnosti, ki se za naslavljanje teh izzivov pripravljajo za financiranje tovrstnih projektov. Obstajajo namreč programi za financiranje raziskav, inovacij, zelo pomembno pa je, da pri prenosu znanj obstajajo investicijski programi oziroma načrt Evropske komisije. Pri njem gre za več načinov. Prvi- s prehodom v novo finančno obdobje (po letu 2020), prehajamo na obdobje, ko bo na razpolago vse več in več povratnih in manj nepovratnih sredstev, kar pomeni, da se menjata vlogi financiranja različnih projektov, na razpolago so novi finančni instrumenti in zelo pomembno je, da se Slovenija sooči s temi izzivi že pri prehodu na ta novi finančni cikel. Drugi- naložbeni načrt za Evropo omogoča večjo vključenost privatnega sektorja v financiranje raznih javnih projektov, saj obstaja ogromen interes in potreba po financiranju javnih objektov, hkrati pa imamo omejen obseg finančnih sredstev, ki je na razpolago iz lokalnih, nacionalnih ali evropskih virov, hkrati pa na drugi strani obstaja ogromna likvidnost privatnih investitorjev. Od tega je zelo pomembno, da se pri možnih investicijah v javni sektor prouči možnost postavljanja javno-zasebnih partnerstev, ki bo na nek način omogočala, da bi se ti izzivi glede financiranja ustrezno izvedli in da bi dobili dovolj sredstev za investicije. In tretjič- ta naložbeni načrt – slišali ste najbrž že za Junckerjev sklad- ta namreč nima omejitev glede obsega financiranja niti ne cilja na posamezno državo v EU. Skratka, denar ne pride v posamezne države članice, zato ker je v državi članici lociran, ampak je vse odvisno od tega, koliko projektov se pripravlja in kako so lahko uspešni. Zelo pomembno je, da pri pripravi teh projektov za Junckerjev načrt obstaja vsa feksibilnost, lahko se koordinira tudi z nepovratnimi sredstvi, recimo za instrumente za povezovanje Evrope, s sredstvi iz kohezijskih skladov in podobno. Pri naložbenem načrtu je pomembno tudi to, da odloča dobro povezovanje akterjev. Obstajajo tudi svetovalna vozlišča – tu v Sloveniji se lahko obrnete direktno na Slovensko investicijsko banko in SID banko, ki je plačana za to, da vam pomaga pripravljati tovrstne načrte. Pri pregledu, kako bi t koncepte, o katerih boste na konferenci poglobljeno razpravljali, prenesti v dejansko v bolj konkretna dejanja tudi v konkretne gradnje, proučite tudi možnosti, ki se vam ponujajo preko Junckerjevega načrta. Upam, da boste te priložnosti preučili, hkrati pa vam želim uspešno izvedbo današnje konference.

ZAG in GI ZRMK

dr. Marjana Šijanec Zavrl, GI ZRMK

dr. Sabina Jordan ,ZAG

Trajnostni kriteriji za vrednotenje stavb v Sloveniji – predstavitev študije Pregled sistemov trajnostnih kriterijev s predlogom prenosa, izdelane 2016-2017

Namen študije, ki jo po naročilu Ministrstva za okolje in prostor izdelujeta Gradbeni inštitut ZRMK in Zavod za gradbeništvo Slovenije, je priprava strokovnih podlag za kriterije trajnostne gradnje za javne stavbe v slovenskem okolju.

V Sloveniji nimamo uradnega strateškega dokumenta, ki bi opredeljeval pojem „trajnostni razvoj“ in pojem „trajnostna gradnja“, vendar se termini, kot so »trajnosten«, »trajnostni kazalniki« in »trajnostna gradnja«, pojavljajo v številnih strateških, operativnih in akcijskih dokumentih v Sloveniji. MOP skupaj z drugimi ministrstvi oblikuje okoljske oziroma trajnostne zahteve za projektiranje in gradnjo stavb, na podlagi katerih bo mogoče upoštevati vpliv stavbe v njeni celotni življenjski dobi. Prednost pri izboru energetske prenove stavb bodo imeli projekti, ki bodo med drugim upoštevali kriterije trajnostne gradnje, poleg tega pa še dodatna izhodišča, kot je skladnost prenove z načeli trajnostne gradnje na podlagi smernic za trajnostno gradnjo. Operativni načrt za novogradnje do 2020 predvideva dopolnitev ukrepov za večjo energetsko učinkovitost z nadgradnjo predpisov in s certificiranjem stavb v smislu zmanjševanja TGP v življenjski dobi, kamor vštevamo tudi uveljavljanje materialov z nižjimi emisijami in spodbujanje energetske učinkovitosti v okviru prostorskega načrtovanja. Izdelava trajnostnih kriterije za stavbe je razumljen kot inštrument za odločanje oz. presojo ekonomskih, okoljskih in družbenih vplivov gradnje in prenove stavb, zlasti javnih. Za javne stavbe tudi velja, da se uporablja katerega od priznanih sistemov gradnje in certificiranje trajnostne gradnje, kot so DGNB, BREEAM ali LEED.

Kaj je pravzaprav trajnostna stavba? Zanjo so ključni trije stebri presoje trajnostne graditve- okoljski, ekonomski in družbeni. Za trajnostne stavbe velja, da v času načrtovanja, gradnje, obratovanja in odstranitve sledijo načelu skrbnega ravnanja z okoljem in ohranjanja naravnih virov ter da je njihova gradnja in uporaba ekonomična. Trajnostne stavbe morajo biti tudi prijazne do uporabnika in njegovega zdravja, so funkcionalne in prispevajo k ohranjanju družbenih in kulturnih vrednot. Kako lahko potem pridemo do primernih meril za vrednotenje stavb? Upoštevati je potrebno življenjski cikel stavbe, kar vključuje njeno načrtovanje, gradnjo, uporabo in vzdrževanje ter razgradnjo. Pri tem bi morali najti najugodnejšo kombinacijo stroškov, rabe energije, vplivov na okolje, vplivov na ugodje uporabnika in širših družbenih vplivov. Pri pripravi smernic za trajnostno gradnjo v Sloveniji je bilo potrebno pripraviti strokovne podlage za kriterije trajnostne gradnje za javne stavbe v slovenskem okolju. Prepoznavanje in vrednotenje trajnostne gradnje tako sedaj temelji na certifikacijskih tržnih shemah LEED, BREEAM ali DGNB. Razvoj in vzdrževanje podpira in financira industrija, stroka, inštituti, univerze ter uporabniki in naročniki skozi pristojbine. Tržni potencial uporabe je ključen, metoda in rezultat z oceno trajnostne gradnje pa sta prilagojena razvoju trga in potrebam investitorjev. V zadnjem času so se v okviru različnih evropskih programov izvajali EU projekti, ki skušajo poenotiti prizadevanja za postavitev meril za trajnostno gradnjo, bodisi v obliki smernic bodisi v obliki meril za certificiranje trajnostne gradnje, med njimi tudi z orodji benchmarking. Rezultat omenjenih mednarodnih iniciativ je podrobna preučitev razumevanja prioritet trajnostne gradnje v različnih okoljih, za različne deležnike in namene uporabe, nadalje tudi primerjava trajnostnih kazalnikov iz posameznih shem in predlog poenostavljene sheme za vrednotenje trajnostne gradnje – predvsem v smislu vodnika za projektno skupino in ne toliko v smislu ocenjevalne sheme. A ti projekti so zaključeni, zato ni več skrbnika in podprte, delujoče metode. EU želi razviti okvir jedrnih kazalnikov za oceno okoljskih performanc stavb, zato je Evropska komisija pri JRC naročila študijo, s katero bi zagotovila skupen EU pristop pri ocenjevanju okoljskih vplivov stavb ter podprla izvajanje začrtane politike »Evrope, gospodarne z viri« in politike na področju »krožnega gospodarstva«. Evropska komisija tako razvija kazalnike za oceno okoljskih performanc stavbe v celotnem življenjskem krogu in bo njihovo uporabo spodbujala skozi večje demonstracijske projekte in skozi evropska merila za zeleno javno naročanje na področju stavb (EU merila za ZeJN).

V Sloveniji je metodologija razdeljena na tri faze. V prvi naj bi se analizirali evropski sistemi trajnostnih kriterijev oziroma 6 sistemov ocenjevanja trajnostne gradnje – LEED, BREEAM, DGNB, CESBA, OPEN HOUSE in SUPERBUILDINGS. Ta faza vsebuje tudi pregled 304 od 650 podkazalnikov. Potrebno je določiti kriterije, njihov obseg, vhodne podatke, metode določanja, podatkovne baze, izbrati potrebna orodja, določiti standarde, ugotoviti primernost za SLO prostor in naročanje, zato je tudi večja potreba po tovrstnih znanjih. Sistemi so kompleksni in vezani na specifično okolje, zato je pri vzpostavitvi takih kriterijev nujna podpora cele strukture deležnikov, obenem pa tudi stalen razvoj in vzdrževanje sistema, kar zahteva tudi ustrezne finančne vire. Druga faza obsega analizo slovenskih predpisov z vidika trajnostnih kriterijev in predpisanih mejnih vrednosti, tretja pa že prinaša predlog sistema trajnostnih kriterijev in aktivnosti za implementacijo predlaganega sistema trajnostne gradnje. Na testni delavnici se je izkazalo, da je le tretjina kazalnikov trajnostne gradnje zadovoljivo naslovljena s slovenskimi predpisi. Mnenje nekaterih deležnikov je na začetku podpirati predvsem javne investicije na izkušnjah komercialnih certifikacijskih shem, pri čemer je ključna ugotovitev, da država kot ustvarjalec in izvajalec politik EU in skrbnik javnega interesa v Republiki Sloveniji v okviru trajnostne gradnje zasleduje predvsem cilje politike na področju »Evrope, gospodarne z viri« in politike na področju »krožnega gospodarstva«.

JUB

Mag. Iztok Kamenski

Podjetje JUB je odgovorno do okolja, učinkovito uporablja surovine in energijo in stremi k zmanjšanju porabe virov. Z obnovljivimi viri ustvari kar 25 % energije, ki jo potrebuje za proizvodnjo (sončna elektrarna, 3 HE na Glinščici). Ostale energente, kot so elektrika, voda, plin, pridobiva iz javnih omrežij. S pomočjo čistilne naprave vodo, ki jo uporabijo v proizvodnji, praktično prečistijo na nivo kakovosti reke Glinščice, s čiščenjem odpadnih vod pa na prispevnem območju zmanjšujejo obremenjenost okolja.

V zadnjem letu je skupina JUB v evropskem prostoru vgradila 7.340.000 m2 fasadnih sistemov JUBIZOL, kar je res impozantna številka, to pa tudi pomeni, da je poskrbela za občutno zmanjšanje emisij toplogrednih plinov (300.675 ton CO2). Podjetje skrbi tudi za recikliranje vgrajenih materialov po izteku njihove življenjske dobe. Življenjska doba fasadnih sistemov se je podaljšala na 60 let, za kar je JUB pridobil angleški certifikat BBA. Ob pravilni uporabi in pravočasnem vzdrževanju daljša življenjska doba fasade pomeni tudi manjšo okoljsko obremenitev. Rezultati analiz na tamkajšnjih večstanovanjskih objektih so bili izjemno uspešni, zato tak pristop tam uspešno uporabljajo. Z odpornimi vgrajenimi materiali v stavbah v JUB-u uspešno kljubujejo tudi vremenskim ujmam, pri morebitnih sanacijah, ki so posledica napačne gradnje, pa uporabljajo projektni pristop (izbor ustrezne tehnologije, pregled objekta, priprava načrta obnove). Ponašajo se tudi z novimi materiali, ki zadržujejo vodo, ter toplotnoizolacijskimi sistemi, ki zadržijo točo, oba s certifikatom ETA. Obstoj teh trajnostnih izdelkov na trgu bo zagotovo pogojevalo tudi ustrezno povpraševanje.

KNAUF INSULATION

Domen Ivanšek, u.d.i.g.

Knauf Insulation v Škofji Loki gradi nov demonstracijsko izobraževalni center, ki ga je poimenoval Knauf Experience Center. To bo prva novozgrajena stavba v Sloveniji, ki je že od faze projektiranja in same gradnje certificirana po trajnostni shemi DGNB. Obenem je to tudi eden prvih pilotnih projektov za kazalnike trajnostne gradnje Level(s), ki jih je razvila Evropska komisija, in tudi eden tistih, ki je najbližji realizaciji tovrstnih projektov. Pri projektu je sodelovalo veliko ekspertov in uglednih projektantov ter izvajalcev. Uporaba ustreznih gradbenih materialov in pridobivanje dokumentacije je bila zanje velik izziv, prav tako izbira domačih izvajalcev in nadzor njihovega dela, meritve ter druge rešitve pri poteku gradnje, vključno s strojnimi instalacijami. Ovrednotenje zahtev po kriterijih Level(s) v primerjavi z DGNB certificiranjem je ustrezalo v 85 %, razlike so bile le tehnične narave. Z gradnjo centra bodo zagotovo tudi pripomogli k dvigu zavesti o trajnostni gradnji v Sloveniji.

XELLA

Jani Uranič

Xella v proizvodnjo porobetona, ki sestoji iz mešanice kremenčevega peska, apna, cementa in vode, sistematično vnaša nove in inovativne ideje, da bi za varčevanje z energijo izboljšala uporabo virov in hkrati poskrbela za zmanjšanje odpadkov. Proizvodnja je čista in naravi prijazna ter doživlja vedno nove izboljšave. V proizvodnji, kjer poteka doziranje surovin, razrez in termična obdelava porobetona, tega relativno lahkega gradbenega materiala, so v zadnjih dveh desetletjih zmanjšali emisije toplogrednih plinov kar za 46 %. Energijsko varčnost dosegajo s proizvodnjo pare in z njo ogrevajo materiale in manjšajo porabo energije. Kot osnovni energent uporabljajo zemeljski plin, optimiranje odpadne pare pa je njihova specifika, saj presežek pare vračajo nazaj v proizvodni proces ter ga usmerjajo v ogrevanje stavb v bližnjem mestu. Z izdelki, ki jih ustvarijo, zagotavljajo bolj zdravo bivalno okolje in skrbijo za ohranjanje narave, v prihodnje pa se bodo posvetili tudi novim investicijam, povezanim z odpadno deževnico, proizvodnjo brez porabe dodatne vode, recikliranjem in širše uporabe naravnih materialov za druge potrebe.

Wienerberger AG

Gerhard Koch

V Avstriji so pripravili študijo, ki naj bi dokazala, da je les med vsemi razpoložljivimi gradbenimi materiali najbolj trajnosten. Izhodišče, ki ga je podprla tudi vlada, je bila trditev, da je s kubičnim metrom lesa mogoče privarčevati kar tono CO2, to pa naj bi bila prava pot za reševanje podnebnih sprememb v državi v obdobju 2010 – 2100. Študijo je pripravilo gozdno gospodarstvo, s ciljem večje izrabe lesa, zlasti za hiše in druge energijsko varčne stavbe. Rezultati so pokazali, da bi za petino (20 %) manjša sečnja lesa dala najboljše rešitve, pa tudi, da je z drugimi materiali, kot so cement, opeka in drugi, moč dosegati ali celo preseči želene nivoje energetske učinkovitosti.

VELUX

Neža Močnik

Ljudje danes preživimo kar 90 % časa v zaprtih prostorih, kjer je zrak tudi do 5-krat bolj onesnažen od zraka na prostem. V urbanih središčih populacija narašča, v Evropi bo kmalu dosegla kar 80 %. Notranje okolje je za ljudi izjemnega pomena, ne le zaradi kakovosti notranjega zraka, pač pa tudi zaradi svetlobe. Učenci v prostorih z višjo ravnijo svetlobe dosegajo do 15 % boljše rezultate, zaposleni so od 6 do 12 % bolj učinkoviti pri svojem delu. Pri pripravi kriterijev trajnostne gradnje bi morali za zdravo bivalno ugodje zato upoštevati tudi ta dva vidika – kakovost naravne osvetlitve ter kakovost prezračevanja, ki bi se morala preverjati z meritvami.

Institut Jožef Stefan (CEU)

Mag. Jure Čižman

Energetska učinkovitost v stavbah je postala prioriteta v EU, saj so stavbe največji porabniki energije. EU direktive in nacionalna zakonodaja rabo energije v stavbah omejujejo, obenem pa zaostrujejo pogoje za novogradnje. Z zmanjševanjem rabe energije na stavbo se seli fokus na kapitalske stroške. Celovite prenove potrebujejo zanesljive možnosti za prenovo, ustrezne sheme financiranja in spodbud ter zanje mora interes izkazati javnost. Vpeta morajo biti finančne institucije, podjetja za energetske storitve ter občine in lokalne skupnosti, da bi lažje pridobivali, prepoznali, podprli ali ocenili nove naložbene priložnosti in določili prioritete. Aplikacija ENERFUND to omogoča, z njo se zbirajo geografski, družbeni, ekonomski podatki ter ponujajo razpoložljive tehnološke rešitve.

Circular Change

Mag. Niko Korpar

Organizaciji Circular Change, ki je zasebni neprofitni zavod, predseduje dr. Janez Potočnik, nekdanji EU Komisar za okolje, s pomočjo vlade in drugih deležnikov pa v Sloveniji in EU kreira prehod v krožno gospodarstvo. In kako krožen je pravzaprav svet? Ocena je 10 %. Porabljamo več, kot nam Zemlja lahko zagotovi. Še več, trenutno rabimo toliko virov, kot bi jih lahko zagotovila ena Zemlja in pol. Do leta 2035 bosta že 2 Zemlji, če ne bomo storili ničesar. Slovenija je prepoznana kot voditeljica prehoda v krožno gospodarstvo v CEE, zato se mora truditi prepoznavati in povezovati dobre prakse ter krepiti mednarodno konkurenčnost gospodarstva in kakovost življenja za vse. Krožno gospodarstvo mora zato biti med vladnimi prioritetami in vključeno v strateške dokumente in gospodarske odločitve. Potrebna bo sistematizacija in povezanost vseh politik ter aktivni dialog z vsemi deležniki.

aFRONT – Zavod za prostorsko inovativnost

Lenka Kavčič

Živimo v času, kjer se vse hitro spreminja, zdi se, da na prihodnost nimamo vpliva. Svet nezaupanja raste. Raziskovalna hiša EDELMAN TRUST BAROMETER že 18 let globalno raziskuje stopnjo zaupanja v vlade, nevladne organizacije oziroma civilno družbo, podjetja in medije. Z njo letno zajamejo 33 tisoč ljudi v 28 državah sveta. Lansko poročilo kaže, da 7 od 10 anketirancev močno skrbijo lažne novice in lažni podatki, kar 63 odstotkov jih meni, da povprečna oseba ne zna razlikovati dobrega novinarstva od govoric. Opazen je tudi močan padec v zaupanju do medijev in internetnih platform, povečuje pa se zaupanje strokovnjakom, zlasti pri oblikovanju mnenja o podjetju ali izdelku, ki ga ponuja. Kako pa je z zaupanjem v gospodarstvo in državo? Anketiranci omenjajo pohlep, ne dovolj urejeno zakonodajo in čas brez želja po izboljšanju življenja ljudi. Svojo družbeno odgovorno naravnanost bi morala izkazati podjetja, zlasti tista, ki so povezana s trajnostno gradnjo, ter država, ki bi jih morala spodbujati. Celo več, sama bi morala postati primer dobre prakse. Podobno je s ponudniki in investitorji. Pri sebi moramo začeti spreminjati navade, da bi nam drugi lahko zaupali in sledili naši izkušnji. Skupaj lahko zgradimo dober prostor.

Prispevek za EU novice

GBC Slovenia – 3rd Annual Conference about Level(s) and building sustainability

On the 27th of September 2018, more than 120 participants joined the 3rd Annual Conference on building sustainability, organized by the GBC Slovenia, to learn more about Level(s) and the perspective of its implementation in the Slovenian market. The conference was held at ZAG Ljubljana, Slovenian National Building and Civil Engineering Institute, an internationally recognized research organization in the field of construction.

Iztok Kamenski, MSc, the President of GBC Slovenia, warmly welcomed all the partners and other distinguished guests, pointing out the GBC’s world growth and its activities in Europe, focusing on future opportunities, which include support to implementing of Level(s) in the area of building sustainability performance. The aim of Level(s), which is incentive tool of European Commission, is to raise awareness of better buildings among general public, developers and public procurement offices, and to improve knowledge of resource efficiency in the build environment to support better decision making on the part of designers, architects, developers, construction companies, construction product manufacturers, investors and building owners.

At the opening of the conference Mr. Aleš Prijon, secretary general of the Slovenian Ministry of the Environment and Spatial Planning, stressed the government’s support to GBC Slovenia and its efforts to cooperate and help to develop the framework of core indicators on domestic building’s sustainable performance. He pointed out that the Slovenian way to reach national sustainability goals is currently connected to LIFE programme within CARE FOR CLIMATE project, funding opportunity for climate change and environment, which is managed by European Commission. The general objective of LIFE is to contribute to the implementation, updating and development of EU environmental and climate policy and legislation by co-financing projects with an European added value.

GBC Slovenia was hosting also two representatives of the European Commission, Mr. Zoran Stančič, the representative of European Commission in Slovenia, and Mrs. Josefina Lindblom, who works at Eco-innovation and Circular Economy section of the Directorate – General for Environment in Brussels.

Zoran Stančič, PhD, focused on the building sector and its’ huge environmental impact: ”The buildings sector is one of the most resource consuming sectors in Europe, accounting for approximately half of all extracted materials, half of total energy consumption and one third of waste generation. That’s why the buildings sector is a huge potential and key target in the European Commission’s Policy for circular economy to minimize resource and energy consumption. Level(s) is a sustainability framework of the circular economy, and offers a tierd approach to life cycle assessment.” He also pointed out some new approaches in funding, which will be relevant for the projects in the field of protecting the environment in a new financial period after 2020.

Mrs. Josefina Lindblom was very happy to come to Ljubljana to join a very interesting discussion on sustainable buildings: ”Our buildings in Europe use 50% of all our materials that we extract, they use 50% of all our total energy consumption, and they generate one third of all our waste. Third of our waste is a construction demolition waste. So we see that buildings really use a lot of resources and that gives rise to environmental negative impact. At the same time we know that less than 1% of our buildings in Europe have been assessed for the environmental performance for their sustainability performance, and this is what we in the European Commission want to change. So we are giving some incentives, some ideas about what we should be taken into account, and how can we do that in a relatively simple way. We call that way, that tool – Level(s). We want of course different member states to pick up the ideas of Level(s), start to use some of the indicators and perhaps even include them in their regulatives or in public procurement. There are interesting steps going on in Slovenia, both on the ministry level and also in industry itself, so I’m quite hopeful that will be a part of this process.”

Hinko Šolinc, MSc, director of Eco fund, presented the Slovenian Environmental Public Fund, which was constituted as a non-profit, joint stock company, and later transformed into a public financial fund, which purpose was to promote development for environmental projects. It is the only specialised institution in Slovenia that provides financial supports for environmental projects. The financial assistance is offered mainly through soft loans from revolving funds and since the year 2008 through grants. In comparison with commercial banks, Eco Fund’s principal advantages in the market for environmental financing are that it provides soft loans at lower interest rates than prevailing commercial market rates and it is able to lend for significantly longer periods than commercial banks. He pointed out the positive role of Eco Fund in the process of green growth and development achievement which can be further enhanced with the growth in the range of assets and tasks given to Eco Fund. Still the projects that Eco fund supports, are not all the best examples of building sustainability that Slovenia is trying to achieve.

Sabina Jordan, PhD, the representative of ZAG, the Slovenian National Building and Civil Engineering Institute (ZAG – Zavod za gradbeništvo Slovenije), and Marjana Šijanec Zavrl, PhD, from GI ZRMK, Civil Engineering Institute Ljubljana (Gradbeni inštitut ZRMK), work in a group of experts on the framework of Level(s) core indicators in Slovenia. They presented the slovenian study showing 3 phases of possible systematical implementation of selected indicators, co-related to the 6 macro-objectives of EU Politics regarding the building sustainabilty performance.

About importance of implementing Level(s), sustainability performance and circular economy in the building sector spoke also the partners, members of GBC Slovenia: representatives of Institute Jožef Stefan, Circular Change, as well as companies such as JUB, KNAUF Insulation, XELLA, Wienerberger AG, VELUX and aFRONT.