Sestanek GBC Slovenija na Direktoratu za prostor,graditev in stanovanja

Iztok Kamenski Aktualno

 

GBC Slovenija si prizadeva za hitrejšo uveljavitev trajnostnih kriterijev na področju zelenih gradenj

 

V Ljubljani, 22. junija 2018: Slovensko združenje za trajnostno gradnjo – GBC Slovenija (Green Building Council Slovenia) po letošnji majski konferenci na Brdu pri Kranju, na kateri je obravnavalo pobudo Evropske Komisije Level(s), nadaljuje s prizadevanji za uveljavitev trajnostnih kriterijev na področju zelenih gradenj, da bi pri grajenih objektih lahko dosegali čim večjo energijsko učinkovitost, obenem pa izboljšali tudi pogoje bivanja za njihove uporabnike. Na podlagi teh izhodišč so se člani GBC Slovenija sredi meseca junija srečali s predstavniki Sektorja za graditev, ki deluje v okviru Direktorata za prostor, graditev in stanovanja na Ministrstvu za okolje in prostor. Njihovi strokovnjaki, ki si v slovenskem prostoru prednostno prizadevajo za trajnostno in energetsko učinkovito gradnjo, so v svojih aktivnostih usmerjeni na ustrezno načrtovanje gradnje, uporabo kakovostnih virov in materialov, pa tudi razvoj izdelkov in storitev ter delovnih mest. Prizadevanja za vzpostavitev optimalnih meril potekajo tudi na nivoju EU, saj želi s projektom Level(s) v življenjski dobi objekta zadostiti ekonomskim, okoljskim in sociološko-kulturnim kriterijem trajnostne gradnje.

V Sloveniji so v finančni perspektivi 2014 – 2020 aktivnosti usmerjene na celovite in trajnostne pristope k prenovam, saj je bila večina stavb pri nas zgrajenih že pred letom 1985. Do leta 2030 naj bi tako v prenovo vložili okoli 6,7 milijard evrov oziroma med 350 in 450 milijonov evrov letno, pomembno pa je, da se te prenove izvajajo trajnostno in celovito. To pomeni predvsem doseganje sprejetih zavez na področju zmanjševanja toplogrednih plinov, energetske učinkovitosti in učinkovitosti rabe virov, ob tem pa skrb posvečati tudi dvigu kakovosti bivalnega in grajenega prostora ter spodbujanju razvoja novih trajnostnih gradbenih proizvodov in rešitev.  Pomen materiala in vgrajene energije v objektih je izjemno pomemben, prav tako velja to tudi za potrebo ljudi, da živijo v zdravem, varnem in udobnem bivalnem okolju. To so dolgoročni cilji, ki jih je pri nas sprejelo Ministrstvo za okolje in prostor že v letu 2016.

 

Evropska pobuda Level(s) danes že v začetni fazi ponuja razvoj prijazne platforme, ki bo po teh kriterijih omogočala sistemsko vrednotenje stavb, obenem pa naj bi za potrebe naložb v javnem in zasebnem sektorju ter za gradbeno industrijo postopoma razvila tudi optimalna trajnostna merila, ki bodo vpeta v evropske direktive in zakonodajo. V Sloveniji naj bi trajnostne smernice Level(s) v prihodnje upoštevali pri pripravi tehničnih predpisov ter meritev energetske učinkovitosti oziroma certificiranja stavb na način, da bi ustrezali želenim standardom zelene gradnje, kar še posebej velja za javne objekte. Naročniki in projektanti iz javnega sektorja namreč z njimi danes še nimajo pričakovanih oziroma želenih izkušenj, zato pri prenovi stavb potrebujejo več izhodišč in podporo stroke, kar bi jim lahko pomagalo pri načrtovanju gradnje. Na drugi strani zasebni investitorji običajno poskrbijo, da so stavbe zgrajene z najnovejšimi in certificiranimi materiali ter v skladu s smernicami trajnostne gradnje, obenem pa upoštevajo tudi udobje, zdravje in varnost uporabnikov. Tuji investitorji pa kljub temu opažajo in opozarjajo na razlike pri gradnji objektov in prostora okoli stavb, ki naj bi postali bolj trajnostni, pa to žal ni pravilo. Nekatera merila so namreč v Sloveniji bolj ohlapna v primerjavi z drugimi evropskimi državami, kar se jim ne zdi smiselno, saj vplivajo na kakovost bivanja v določenem lokalnem okolju. Dodatno lahko pri nas tudi nekatera določila ali predpisi, ki jih želijo v javnem zelenem naročanju uveljaviti nekatera ministrstva, na račun izbora preferenčnega omejujejo uporabo drugih gradbenih materialov, kar drugod po Evropi ni praksa, hkrati pa lahko uveljavljanje takih prioritet vpliva tudi na krajšo življenjsko dobo objekta.

 

GBC Slovenija pri razvoju predpisov ter oblikovanju trajnostnih kriterijev v Sloveniji že sodeluje z ZRMK in ZAG, medtem ko smernice Level(s) nastajajo v EU. Pri certificiranju in standardizaciji bo evropske predpise ali direktive morala upoštevati tudi Slovenija. Trajnostne smernice se morajo dotakniti vseh nas, zato GBC Slovenija stremi k temu, da se ti trajnostni kazalniki tudi uveljavijo. Vzporedno je potrebno širiti znanje ter povečati vlogo izobraževanja o pomenu kakovosti grajenega prostora, ki poleg energetske učinkovitosti temelji tudi na zdravi notranji bivalni klimi. Ozaveščanje s primeri dobrih praks in zavedanje, kakšen pomen in vlogo imajo stavbe na naše zdravje, okolje in dobro počutje, je treba nujno podpreti z ustreznim komuniciranjem na vseh nivojih. Nekatere kriterije v slovenski zakonodaji sicer upošteva že novi gradbeni zakon, medtem ko se bo novi Pravilnik o uporabi učinkovite rabe energije v stavbah (PURES), ki bo predvidoma aktualen v začetku leta 2019, prepletal s trajnostnimi kazalniki pretežno pri manjši rabi energije v stavbah, zlasti večstanovanjskih. Na skupnem srečanju so udeleženci tudi poudarili, da bi morali že danes spodbujati uveljavitev smernic Level(s) ter s strokovnimi argumenti motivirati investitorje, da jih čim prej tudi uveljavijo v praksi, pri zelenih javnih naročilih pa ustrezno izvesti tudi pilotne projekte za ozaveščanje naročnikov, projektantov in izvajalcev.

S strani GBC Slovenija se je v družbi predsednika združenja Iztoka Kamenskega sestanka udeležilo še 6 njegovih članic, ki so jih zastopali predstavniki podjetij in predstavnik Instituta Jožef Stefan, ter trije predstavniki Ministrstva za okolje in prostor.